Čeprav so kraški ovčarji del slovenske naravne dediščine in veljajo za našo najstarejšo slovensko avtohtono pasjo pasmo, jih po besedah poznavalca cenimo premalo.
Po njihovih izkušnjah je privilegiranje domačih pasem na razstavah v tujini stalna praksa, drugače pa je v Sloveniji.
Festival za ljubitelje živali, ki ga naša medijska hiša v sklopu Dežele prijateljev organizira skupaj z radiem Robin in občino Nova Gorica, se bo 4. junija 2022 odvijal v Novi Gorici. Tam bodo svoj kotiček imeli tudi kraški ovčarji, obiskovalci pa bodo med drugimi imeli priložnost videti in pobožati trenutno najuspešnejšega kraškega ovčarja Primusa Miliruja, ki se lahko pohvali s sedmimi šampionskimi naslovi. Prav tako boste lahko dobili koristne informacije o vzgoji in negi kraških ovčarjev. Dogodku lahko sledite TUKAJ.
"V Sloveniji pride na razstavo morda deset psov, kar je občutno premalo. Tudi na specialnih razstavah je številka 30 skoraj čudež. Nemalokrat se tudi zgodi, da ne zmagajo le lepota, kvaliteta in karakter, temveč kaj čisto drugega. In s tem pasmi ne delamo nobene usluge," svoje izkušnje delita Lisjakova.
K zavedanju o njihovi pomembnosti in cenjenosti ne pomaga niti med Slovenci še vedno razširjeno laično prepričanje, da je kraški ovčar hud, trmast in neposlušen pes. Čeprav se Damijana in Davorin trditvijo, da so to psi z izrednim karakterjem, strinjata, doda, da se kraški ovčarji med seboj karakterno zelo razlikujejo: "Karakter kraškega ovčarja naj bi bil prijazen, pogumen, nezaupljiv do tujcev, vendar zaščitniški do domačega kroga in lastnine."
To dokazujeta s svojo vzrejo. Svoje pse sta oddala tako na kmetije, kjer čuvajo govedo in drobnico, kot tudi za razstavljanje. V tujini imata namreč samice za vzrejo, kjer lastniki ne morejo prehvaliti karakterja teh psov. Še posebej je nad njimi navdušena 30-letna vzrediteljica iz Kanade, ki je pred tem vzrejala le avstralske ovčarske pse ter border collie. Ker v Kanadi še niso imeli registrirane te pasme, je to naredila. Damijana pa je s svojim Primusom pridobila tudi licenco za terapevtskega psa.
Zanimanje zanje vlada tudi v tujini
Zanimanje za omenjeno pasmo je še prisotno, je pa to v primerjavi s preteklostjo dosti manjše. Če je še sto let nazaj na skoraj vsakem kraškem dvorišču za varnost skrbel kraški ovčar, naj bi jih po besedah Lisjakovih danes na Krasu bilo le nekaj več kot deset.
Poleg številčnosti se je skozi leta spremenila tudi njegova vloga. Za razliko od danes, ko se je vse bolj uveljavil kot družinski pes, so ga naši predniki v daljni zgodovini izoblikovali v izredno pogumnega, ostrega in nepodkupljivega čuvaja drobnice in domačij. Ravno zaradi vloge iz preteklosti in porastu divjih zveri danes, bi Lisjakova poleg družinam z otroki in starejšim posameznikom kraškega ovčarja priporočila še lastnikom drobnice.
Je pa po njunem mnenju z leti in spremembo vloge kraški ovčar izgubil nekaj ostrine in postal bolj prijazen. "Kraški ovčar je primeren za ljudi, ki želijo ob sebi imeti psa, ki mu lahko zaupajo. Vsak, ki pripelje kraškega ovčarja v svojo hišo, ga ne zamenja za drugo pasmo," sta prepričana.
Nekaj zanimanja za omenjeno pasmo vlada tudi v tujini, vendar je odstotek lastništev precej nižji. Nekateri kraški ovčarji so svoj dom našli že v Italiji, na Hrvaškem, v Nemčiji, na Slovaškem, Češkem, Švedskem in tudi na Nizozemskem.
V Celovcu - Avstrija. Že celih pet let nazaj je bilo to sredi mesta. Na desnem pločniku mojega pasu pelje …