V zgodnjih stadijih bolezen pogosto spregledamo

Kot pojasnjuje veterinarka in vedenjska svetovalka Karmen Grubelić, demenco pri psih – kot podkategorijo –, v veterinarskem behaviorizmu uvrščajo med tako imenovan sindrom kognitivne disfunkcije (CDS). Bolezen, ki je vse bolj prisotna med starejšimi psi, pa je v zgodnjih stadijih mnogokrat spregledana.

Foto: Profimedia Star pes "Gre za progresivne degenerativne nevrološke bolezni, kar pomeni kontinuirano poškodbo in propadanje nevronov ali živčnih celic, kar vodi v atrofijo možganov. Najbolj opazno je, ko je prizadet del možganov, ki skrbi za zaščito, odstranjevanje odpadnih snovi iz možganov in pravilno delovanje nevronov ter center v možganih, vpleten v ustvarjanje dolgotrajnih spominov in učenje," razloži sogovornica.

Zato se prvi vedenjski znaki, na primer izguba spomina, zmedenost in zmanjšanje kognitivnih zmožnosti pri živalih in ljudeh, kažejo ravno zaradi sprememb v teh dveh delih možganov.

Tudi letos se bo Žurnalov Festival za ljubitelje živali odvijal v sklopu Dežele prijateljev v Novi Gorici. Obiskali ga boste lahko v nedeljo, 2. junija, med 10. in 18. uro. V primeru slabega vremena bo dogodek 16. junija. Z dogodkom želimo ozaveščati in krepiti zavest o pomenu zdravega odnosa do živali, predvsem pa najmlajše poučiti o čudovitem živalskem svetu.  Na njem bodo obiskovalci lahko spoznali lame, deguje, tenreke, papige, himalajske koze, konje, številne pasje in mačje pasme ter mnoge druge. Brezplačnemu dogodku lahko sledite TU.

"Stanje je simptomatsko zelo podobno Alzheimerjevi bolezni pri ljudeh in povzroča upad kognitivnih funkcij, predvsem pri starejših psih in mačkah," dodaja.

Ganljivo O tem psu govori cela Italija. To je razlog

Kaj je vzrok za pojav bolezni?

Natančnega vzroka za razvoj stanja strokovnjaki zaenkrat še ne poznajo. A s starostjo postaja krvožilni sistem vse manj učinkovit, kar vodi v mikrokrvavitve in oblikovanje (lokalno) s kisikom slabo oskrbljenih tkiv, pravi strokovnjakinja. To pa vodi v zmanjšano mitohondrijsko funkcijo nevronov in povečano nastajanje toksičnih prostih radikalov (TFR). "TFR-ji uničujejo ali spreminjajo različne celične odpadne snovi, na primer proteine in poškodujejo celične membrane," dodaja.

"Formiranje beta-amiloidnih proteinov pospešuje smrt celic. Količina beta-amiloidnih depozitov v nevronih in okoli žil je večja pri starejših psih." Karmen Grubelić, dr. vet. med.

Večji kot je pes, prej se postara

Groba ocena začetka demence je pri starosti psa od osmega leta naprej – a je to hkrati odvisno od velikosti psa. "Večji kot je pes, prej vstopi v obdobje starostnika in obratno. Vedenjske spremembe se morajo dogajati kronično, torej nekaj mesecev, da lahko postavimo sum na pasjo demenco," pravi Karmen Grubelić.

Foto: Profimedia pes, ljubezen Opaža, da se zelo pogosto zgodi, da lastniki zgodnjih znakov pri živali niti ne opazijo, saj so mnogokrat neočitni in jih ne povezujejo z demenco. Na kaj torej moramo biti pozorni? "Lahko gre že za izpustitev obroka ali več njih – žival dejansko lahko pozabi jesti – kar si na začetku lahko razložimo kot postenje," pravi.

Foto: Žurnal24 zemljevid Festival za ljubitelje živali

preverite Tega večina lastnikov ne počne, pa bi morala

Pet skupin primarnih kliničnih znakov

Veterinarka razloži, da lahko primarne klinične znake razdelimo v pet skupin "in na podlagi tega tudi podamo sum na pasjo demenco".

1. Dezorientacija in zmedenost
2. Spremembe v normalni rutini in vedenjskih vzorcih
3. Spremembe v interakcijah z ljudmi in drugimi živalmi
4. Spremembe v aktivnosti psa + spanje in budnost psa
5. Izguba spomina (težave pri učenju ali pomnjenju novih nalog)

"Pes s CDS lahko nekega dne pozabi jesti in začne hujšati, pozabi, kje se opravlja potrebo in se lahko polula doma v stanovanju, pozabi, kdaj je čas za sprehod ... Vemo, da so psi rutinska bitja in mnogokrat opomnijo lastnike na kakšno dejavnost, na primer na čas naslednjega obroka ali na sprehod," pravi sogovornica.

Po drugi strani pa lahko psi s CDS postanejo še bolj aktivni kot pred boleznijo, še posebej, ko je bil običajno čas za spanje, ali pa spijo manj kot prej. "Če peljete psa na znano lokacijo, se lahko zgodi, da stoji na mestu, zmedeno gleda ali tava naokrog in postane v končni fazi bolj tesnoben, prestrašen," strokovnjakinja opiše primer.

Posebna enota Naša policija ima psa, ki lahko odkrijeta vzrok požara

Stanje se zatem le še slabša: "Ko demenca že zelo napreduje, psi ne prepoznajo več družinskih članov ali drugih psov iz istega gospodinjstva. Kažejo manj interesa za igro s psi, lastnikom, izgledajo kot da ignorirajo ukaze, manj vohajo in raziskujejo na sprehodih, ponoči lahko pogosteje hodijo naokoli, prosijo za izhode. Po tem, ko se vrnejo s sprehoda, lahko opravijo potrebo kar v stanovanju, postavijo se pred vrata ali zid in strmijo ali lajajo v prazno …"

Zdravljenje je kompleksno, cilj je izboljšanje kakovosti življenja

Karmen Grubelić pojasnjuje, da se diagnoza običajno postavi na podlagi kliničnih simptomov, laboratorijskih testov, temeljitega fizičnega pregleda psa in izključevanja drugih možnih vzrokov za spremembe v vedenju. "Še posebej sem pozorna na subtilne znake bolečine. Pred vedenjskimi terapijami je vedno treba najprej zdraviti fizične bolezni, saj so največkrat vzrok za nenadne vedenjske spremembe. Veterinarski behavioristi si pomagamo tudi z vprašalnikom, v katerem lastniki ocenijo pogostost nekega vedenja," pravi.

Foto: Profimedia Pes na sprehodu Kako pa poteka terapija? "Zdravljenje pasje demence je multimodalno. Vključuje zdravila, prehranske dodatke in diete, na primer živila z visoko vsebnostjo antioksidantov, ter vedenjski pristop. Glavni cilji terapije so izboljšanje kvalitete življenja psa, njegovih živčnih funkcij in prenosa informacij, zmanjšanje produkcije in povečanje eliminacije toksičnih prostih radikalov, krepitev povezav in integriteto nevronov ter splošno izboljšanje metabolizma možganov," potek zdravljenja opiše veterinarka.

Dodaja, da so znanstveniki opravili že nekaj študij z matičnimi celicami, ki so se izkazale kot zelo dober potencial za uspešno zdravljenje ali zakasnitev demence. A tovrstna terapija se rutinsko za zdravljenje pasje demence še ne uporablja. V postopku je tudi imunoterapija oziroma testiranje vakcine proti beta-amiloidnim proteinskim depozitom v kombinaciji z obogatitvijo okolja psa.

Ključno je redno spodbujanje vseh čutov

Pa lahko demenco pri psih na kakršenkoli način preprečimo? Veterinarka pravi, da je mišljenje, da je vsak star pes dementen in je to nekaj "normalnega", zmotno.

"Pri ljudeh in živalih poznamo dosti primerov, ko so osebki že stari, a je um še vedno zelo oster. Svetujem redno spodbujanje pasjih možganov preko spodbude vseh čutov, največ pa nosu – ta čut je pri psih najbolj razvit. Katerakoli nova povezava (spoznavanje novega vonja, predmeta, okusa, učenje novega trika ...) v možganih bo dolgoročno izboljšala delovanje kognitivnih funkcij. Nikakor pa ne pretiravajte z novostmi, saj lahko psa zelo hitro preobremenite in pride do drugih vedenjskih težav," svetuje.

Ob tem izpostavlja pomen kakovostne prehrane s čim več svežimi obroki, čim manj procesirane hrane, z dodatki sadja in zelenjave, jagodičevja, oreščkov in semen, ki so znani po visoki vsebnosti antioksidantov. "Seveda pa pazimo na zmernost v pasji posodici," še poudari.

Pomaga lahko tudi CBD

Veterinarka Alenka Kropivšek pa meni, da lahko pri zdravljenju demence pri psih pomagajo tudi fitokanabinoidi, kot je CBD, "zaradi svojih nevroprotektivnih, protivnetnih in imunomodulatornih značilnosti".

"Poizkusi na miših so pokazali, da lahko CBD zaustavi kognitivne deficite, kakor tudi nevroinflamatorne in oksidativne odzive ter nevronsko smrt, povzročeno z amiloidom beta (Aβ). Še več, CBD lahko zmanjša akumulacijo Aβ ter ima morda sposobnost zavreti progresijo alzheimerjeve bolezni," pojasnjuje.

Kot pravi, ima zaradi svojega zapletenega delovanja CBD zelo pester nabor pozitivnih učinkov na telo in praktično vsak organski sitem.

Kljub temu poudari, da CBD ni čudežno zdravilo za vse bolezni. "Je pa odlična pomoč pri lajšanju bolečine, zaviranju vnetja in pomirjanju živali. Vsekakor je primeren sestavni del marsikaterega multimodalnega pristopa k zdravljenju kroničnih bolezni," dodaja.

"Živali imajo vedno daljšo življenjsko dobo in vsi si želimo, da bi kakovostno živele tudi v zrelejših letih. A posledice staranja možganov lahko privedejo do kognitivne disfunkcije ali demence pri psih (analog alzheimerjeve bolezni pri ljudeh), ki se izraža z oslabitvijo umskih sposobnosti in psihološkimi težavami – le te pa pogosto zelo otežijo življenje s pasjim seniorjem." 

Alenka Kropivšek, dr. vet. med.

nina.sprohar@styria-media.si