"Končali smo uspešno raziskavo velikega obsega in kar smo ugotovili, je izjemno zaskrbljujoče," je komentiral soustanovitelj Microsofta, milijarder Paul Allen, ki je za financiranje tega popisa porabil sedem milijonov dolarjev.

Gre za prvo tovrstno študijo, ki je tudi doslej največji popis prostoživečih živali. Za njegovo izvedbo so znanstveniki in aktivisti za ohranitev divjega življa preleteli 18 afriških držav in med poleti preštevali žive in poginule slone. Cilj je bil postaviti temelje za prihodnje študije slonje populacije in dognati, kako jo je mogoče bolje zaščititi.

"Oboroženi z znanjem o dramatičnem upadanju slonje populacije, delimo kolektivno odgovornost za sprejetje ukrepov," je ob predstavitvi rezultatov na srečanju Mednarodne unije za ohranitev narave (IUCN) na Havajih v četrtek povedal Allen.

Kar 81 letal

Raziskavo, poimenovano Veliki slonji cenzus, so začeli decembra 2013, v njej pa je sodelovalo 81 letal in 286 posadk, ki so preletele 463.000 kilometrov nad 18 državami, je povedal predstavnik Allenovega podjetja Vulcan James Deutsch.

Našteli so skupaj 352.271 slonov, kar predstavlja upad populacije za 30 odstotkov od obdobja med letoma 2007 in 2014, kar je enako 114.000 slonov. Po ocenah študije trenutno delež slonov v savanah upada za osem odstotkov letno.

Ugotovili so, da so žarišča krivolova Angola, Mozambik in Tanzanija, kjer so zabeležili vznemirjajoč upad slonje populacije. Slonom grozi tudi "lokalno iztrebljenje" na severovzhodu DR Kongo, severu Kameruna in jugozahodu Zambije.

So pa slonje populacije stabilnejše ali se celo povečujejo v Južni Afriki, Bocvani, Ugandi, delih Kenije, Zambije, Zimbabveja, Malavija in na zaščitenem območju W-Arli-Pendjari, ki se razteza na mejah Benina, Nigra in Burkine Faso.

Raziskovalci morajo v okviru cenzusa pregledati še Srednjeafriško republiko in Južni Sudan, kjer to otežujejo oboroženi konflikti. Allen pa že načrtuje podobno raziskavo afriških gozdnih slonov, ki naj bi zaradi krivolova prav tako utrpeli velike izgube.