“Na območju Ljubljana Rudnik zadnje tedne opažamo vse več dreves, ki nimajo niti malo zelenja in listov, ampak le še stebla ovita s pajčevino,” nam je pisala bralka. Ob podrobnem pregledu je ugotovila, da to delajo gosenice.

“Pogled na to grmovje je zastrašujoč. Bojimo se za naše zdravje in za prenos teh živali, ko jim bo zmanjkalo hrane, na druga drevesa in zelenjavo. Ker so te grmovnice ob cestah ter na zapuščenih zemljiščih blizu stavb je vprašanje, kdo lahko sploh kaj ukrene glede tega in kako se lahko lastnika prisili, da glede tega ukrepa,” nam je pisala.

Dodala je, da ne gre za gosenice, ki se pojavijo na boru ali na pušpanu, ampak gre za male, tanke, rumene gosenice. “To se kar širi in širi in nič se ne govori o tej težavi. Ta drevesa so bila pred mesecem dni še vsa zelena,” pravi in dodaja: “Bojim se namreč do kakšne razsežnosti se lahko zadeva razvije?”

Res jih je nekoliko več

O pojavu je bil obveščen tudi Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire z Biotehniške fakultete. Skeletirane grme, ki so prepredeni s pajčevino opažajo na Poti spomina in tovarištva v Ljubljani in tudi v Celju in na Bledu. “Tudi naša opazovanja obžiranja navadne trdoleske v bližini Naklega, Domžal, Kamnika, Kranja in Ljubljane potrjujejo večjo velikost populacije povzročiteljev golobrsta,” je v poročilu zapisala prof. dr. Maja Jurc s Skupine za varstvo gozdov in ekologijo prostoživečih živali z Oddelka.

Po analizi poškodb in nabiranju gosenic so ugotovili, da gre za gosenice metulja, ki mu pravimo trdoleskov zapredkar oziroma Yponomeuta cagnagella. Trdoleskov zapredkar je majhen metulj, s pretežno belimi krili, ki imajo črne pike. Odrasle gosenice so dolge od 18 do 22 milimetrov in so rumeno sive do zeleno sive barve, s črnimi pikami.

“Gosenice se levijo petkrat, imajo črno glavo in se zabubijo v zapredkih. Bube so beli kokoni, ki so zlepljeni med sabo v gručah,” pojasnjuje Maja Jurc. Na lokaciji pri Kranju so letos pri nabiranju vzorcev gosenic opazili že zbiranje gosenic za zabubljenje. Vrsta se po njenih besedah pojavlja na robovih listnatih gozdov, na posamično rastočih grmih. Pogostost vrste pa se spreminja od leta do leta, na splošno pa je vrsta nagnjena k namnožitvam.

Pojasnjuje, da samice odraslih živali odlagajo od 25 do 50 jajčec na gladko lubje mladih vej, vejic in na terminalne popke gostiteljskih rastlin od sredine junija do sredine julija. Po treh do štirih tednih se izležejo gosenice, ki se začnejo hraniti in prezimijo na gostiteljih.

“Gosenice se aktivirajo zgodaj spomladi, kar sovpada z začetkom odganjanja gostiteljskih rastlin, zapuščajo legla in se podajajo na razvite popke, kjer od osnove proti vrhu obžirajo mlado listje,” opisuje. Lističe torej lahko poškodujejo tako, da rjavijo in odpadajo. Po desetih dneh so gosenice velike že pet milimetrov, šele tedaj pa se začnejo zbirati v skupine na vejah in tam iz večjega števila listov oblikujejo zapredke.

Zapredku dodajajo nove liste in tako povečujejo gnezdo. Ko so vsi listi v zapredku požrti, zapustijo gnezdo in oblikujejo novega. Junija se gosenice zabubijo v gručah, v njih so svilnati kokoni urejeni v vrstah in so obdani s svilenimi nitkami zapredka in z iztrebki gosenic.

Škode  niso velike

Strokovnjakinja pojasnjuje, da imajo zapredkarji po Evropi številne naravne sovražnike, kot so denimo skupine os najezdnic ali muhe iz skupine muh goseničark, strigalice in tako dalje. Ogrožajo jih tudi različne bolezni, ki jih povzročajo virusi, glivice in ogorčice

“Trdoleskov zapredkar se pogosto pojavlja v namnožitvah, vendar škode niso velike zaradi zgodnjega golobrsta gostitelja, ki kmalu ponovno olista,” pojasnjuje.

Res je, da ponavljajoči se golobrsti vodijo v izčrpavanje rastlin, na katerih so gosenice, ki sčasoma začnejo izgubljati prirastek, slabše cvetijo in manj obrodijo. Manj semena pa pomeni manj hrane za njegove primarne konzumente, denimo ptice in nekatere sesalce. "Povečanje živalske hrane v obliki enormnih količin gosenic pa po drugi strani pozitivno vpliva na njihove konzumente in naprej na konzumente teh, saj imajo veliko hrane," pravi strokovnjakinja.

"Ne priporočamo zatiranja" 

“Zatiranja trdoleskovega zapredkarja ne priporočamo, saj gradacije ustavljajo že same namnožitve parazitov, parazitoidov in predatorjev, ki sledijo namnožitvam zapredkarjev. Tudi mrzlo in deževno vreme deluje inhibitorno na vse metulje in ustavlja namnožitve,” pojasnjuje prof. dr. Maja Jurc. 

Kot uspešno in okolju neškodljivo sredstvo se je sicer po njenih besedah izkazal preparat na osnovi Bacillus thuringiensis. “Potekajo tudi poskusi z uporabo atraktantov na osnovi feromonov za skupino zapredkarjev. Kemičnega zatiranja v sestojih in urbanih področjih ne priporočamo,” dodaja.

anja.scuka@zurnal24.si