​“Sklepna obolenja prizadenejo približno trideset odstotkov populacije psov,” pojasnjuje veterinar Jernej Hren iz podjetja Animacel, ki se ukvarja z zdravljenjem živali s pomočjo matičnih celic.

Pravi, da so k obolenjem gibalnega aparata večinoma nagnjene velike pasme psov, najpogosteje se težave pojavljajo pri zlatih prinašalcih, labradorcih, bernskih planšarjih, nemških ovčarjih in tako dalje. “Pri nekaterih od teh pasem se tovrstne težave kot so vnetja sklepov ali bolečine v sklepih pojavijo celo pri 80 odstotkih starejših psov,” dodaja. 

Najpogostejši simptomi

“Najpogostejši klinični znaki bolezni gibalnega aparata so zmanjšana aktivnost živali, težje vstajanje, oklevanje pri skoku, otežena hoja po stopnicah, občasno šepanje,” pravi Hren. Žival postane brezvoljna, nezainteresirana za igro, že majhna fizična aktivnost ji predstavlja velik napor. “Skupni sprehodi niso več v veselje, kvaliteta skupnega življenja psa in lastnika se močno zmanjša,” opisuje. 

Šepanje se po njegovih izkušnjah pogosto dodatno okrepi po daljših sprehodih, ob mrzlem vremenu, na začetku dneva ali ob začetku fizične aktivnosti. Šepanje je lahko le občasno, kasneje se pogosto stanje hitro slabša.

Tudi prirojeni dejavniki

Hren je pojasnil, da na razvoj bolezni gibalnega aparata vpliva več faktorjev, ki so lahko prirojeni ali pridobljeni. Pri prirojenih se pogosto pojavljajo komolčne in kolčne displazije, pri pridobljenih pa so vzroki različni. “Lahko gre za mehansko poškodbo tkiva, okužbo z različnimi bakterijami ali virusi, alergijsko reakcijo. Pri bolezenskih procesih pride v sklepu do brstenja vezivnega tkiva, poškodb hrustanca, okruškov in sprememb v sklepni tekočini,” našteva.

Pri poškodbah tkiv pa gre najpogosteje za mehanske poškodbe, ki se zgodijo pri športnih aktivnostih, igranju psa ali pri nenadnih neprimernih gibih, udarcih. Pri mehanskih poškodbah se tkivo natrga, odlomi ali razbrazda. “Vse te poškodbe vodijo v vnetne procese, ki negativno vplivajo na sklep in povzročijo bolečine ter težave pri hoji,” dodaja.

Kdaj k veterinarju

Psi nam bolečino kažejo na zelo različne načine, zato lahko skrbniki pogosto spregledamo začetne stadije bolezni. “Zelo pomembno je, da se veterinarja obišče čimprej, že ob najmanjšem šepanju, saj lahko le tako zaustavimo poslabšanje bolezni,” opozarja veterinar.

Pri Animacelu s pomočjo matičnih celic najpogosteje zdravijo prav bolezni sklepov in vezi. Sem spadajo vnetja sklepov kot so artritisi in osteoartritisi ter poškodbe kit in vezi. “Matične celice uporabljamo tudi kot protibolečinsko terapijo pri displaziji kolkov, po operaciji križnih vezi in pri zlomih kosti pa kot podporno zdravljenje, saj matične celice pospešijo celjenje ter preprečijo vnetje sklepa, ki se zelo pogosto pojavi predvsem po operaciji križnih vezi,” našteva. Zdravljenje z matičnimi celicami se uporablja tudi pri poškodbah hrustanca, pri tako imenovanih meniskopatijah. 

Potek zdravljenja

Foto: Animacel Animacel Hren opozarja, da je zelo pomembna natančna in strokovno opravljena diagnostika pri izbranem veterinarju, nato se stopi v stik s podjetjem Animacel. Celoten proces zdravljenja se prične z odvzemom majhnega koščka maščobe, ki ga odpeljejo v laboratorij, kjer iz tkiva izolirajo matične celice.

Te se v približno dveh tednih v laboratoriju namnožijo do ustreznega števila, nato pa jih veterinar aplicira na poškodovano mesto.

“Matične celice, ki jih vbrizgamo, delujejo protivnetno in regenerativno, zmanjša se bolečina. Klinično izboljšanje je najpogosteje vidno po enem do dveh mesecih,” opisuje.

Pravi, da je zdravljenje uspešno pri 90 odstotkih pacientov: “Ob primerni diagnostiki, ob izboru primernih obolenj se živali dobro odzovejo na terapijo, nezaželenih stranskih učinkov ni.” Večinoma se po uspešnem zdravljenju lastniki odločijo za shranjevanje matičnih celic v celični banki, za morebitno zdravljenje v prihodnosti, na drugih obolelih mestih. 

Zdravljenja ni potrebno ponavljati

Po zdravljenju s pomočjo matičnih celic ponovna zdravljenja niso več potrebna. “Matične celice, ki jih vbrizgamo na mesto poškodbe znižajo lokalno vnetje, znižajo nenaravno brstenje tkiva ter nadomestijo poškodovano tkivo,” pravi Hren in dodaja, da imajo matične celice možnost pretvorbe v druge tipe celic in se tako vgradijo v poškodovano tkivo. Na ta način vplivajo na celjenje poškodbe in pozitivno vplivajo na sam izvor bolezni. 

Foto: Shutterstock pes, kuža, reka

Matične celice za celjenje ran

Na veterinarski fakulteti v Ljubljani se je poskusno začelo izvajati zdravljenja s pomočjo matičnih celic leta 2010. Podjetje Animacel je bilo ustanovljeno kot odcepljeno podjetje Univerze v Ljubljani leta 2011 z namenom, da bi takšno zdravljenje ponudili čim večjemu številu živalskih pacientov.

“Začeli smo z zdravljenjem psov, nadaljevali s konji. Do sedaj je bilo zdravljenih več kot 200 psov in 60 konjev. Z našo metodo zdravimo tudi že v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in v Veliki Britaniji,” pravi Hren.  

​Podjetje se je v preteklosti osredotočalo na zdravljenje bolezni gibalnega sistema, na bolezni sklepov in tetiv. Hren pojasnjuje, da se podobno kot v humani medicini na področju matičnih celic odpira ogromno potencialnih novih metod zdravljenja. Zato že razvijajo metode za boljše celjenje ran s pomočjo matičnih celic, razmišljajo pa še o drugih možnostih kot so bolezni in poškodbe živčnega sistema, srčna obolenja in drugo.

anja.scuka@zurnal24.si