Vrane, pa tudi druge ptice iz istoimenske družine ptic; krokarji, srake, kavke, šoje, veljajo za najpametnejše med pticami, pa ne samo to, veljajo celo za ene najbolj inteligentnih živali na tem svetu.

Ker družino vranov imenujejo tudi "einsteini med živalmi," ne čudi, da so te ptice ves čas v središču pozornosti med raziskovalci. Kot piše Jutranji list, zadnja raziskava prihaja z Univerze Cambridge, v kateri je sodelovala tudi hrvaška znanstvenica Ljerka Ostić.

Na osnovi opazovanja šoj s kolegi omenjene univerze raziskuje različne strategije, ki se jih te ptice poslužujejo pri čuvanju svoje hrane.

Kot je znano, so vrane znane po tem, da vedo, kam so skrile svojo hrano. Prejšnje raziskave tako razkrivajo, da si tudi šoja, ki je to početje opazovala, dobro zapomni, kje je skrita hrana in jo pozneje tudi ukrade.

Šoje imajo zato še strategijo, kako krajo hrane preprečiti; skrivajo jo v mraku, za pregradami, čim dlje od opazovalca.

Razumejo, kaj drugi vidijo in želijo

Foto: Profimedia siva vrana (Corvus cornix) Najnovejše raziskave so pokazale, da imajo vrane razvito kognitivno sposobnost, tako imenovano "teorijo uma", kar pomeni, da vedo, kaj drugi vidijo in želijo: "Naša raziskava je pokazala, da šoja pri skrivanju hrane ne upošteva  le tisto, kar druga šoja vidi, temveč tudi to, kaj hoče. Skrije torej tisto hrano, ki je nasprotnica noče, ker se je iste hrane že najedla pred kratkim, saj to pomeni malo možnosti, da ji bo druga šoja to hrano ukradla. Kar se se strategije tiče, so te ptice veliko bolj prilagodljive, kot smo sprva mislili," je dejala Ostojićeva. 

Pametne kot opice

Podobno kot papige, imajo tudi ptice iz skupine vranov relativno velike možgane glede na velikost telesa, zadnje raziskave pa kažejo, da premorejo tudi veliko gostoto nevronov: "Kar se tega tiče, smo ugotovili, da vrana premore vrst kognitivnih sposobnosti, podobnih velikim opicam; to je načrtovanje prihodnosti, vzočno razmišljanje in teorija uma. Zdi se, da so te sposobnosti posledica konvergentne evolucije," je dejala Ostojičeva.

Konvergenca je oblika evolucijske poti, pri kateri nastanejo vrste, ki imajo različne prednike med seboj niso sorodne, vendar so si podobne po posameznih lastnostih, največkrat zaradi prilagoditve istemu okolju.

dezurni@zurnal24.si