Nov primer genetske spremembe živali

Foto: Žurnal24
Foto: Žurnal24 main
Po miniaturnih prašičkih so kitajski znanstveniki naredili še zelo mišičaste beagle.
Oglej si celoten članek

Iz Kitajske prihaja nov primer genetske spremembe živali. Tokrat so genetsko spremenili beagle, da bi razvili nenormalno mišično maso, piše Focus.

Po genetsko spremenjenih prašičkih, ki v odrasli dobi tehtajo le 14 kilogramov, so kitajski znanstveniki naredili še izredno mišičaste beagle.

Uporabili CRISPR-Cas9

Strokovnjaki z Guangzhou Inštituta za biomedicino in zdravje so uporabili tehniko dodajanja genoma imenovanega CRISPR-Cas9, ki pomeni revolucijo na področju genetskih raziskav. Na ta način zavirajo miostatin, ki zavira rast mišičnega tkiva in njihovih gen.

Če ima človek ali žival denimo večjo koncentracijo miostatina, ima manj razvite mišice. Tako so pri gensko modificiranih beaglih zmanjšali koncentracijo miostatina in s tem povzročili mišičaste beagle.

Hercules in Tiangou 

Mutacijo so naredili na 65-ih zarodkih, od tega pa se je že skotilo 27 mladičkov. Pri dveh psičkih, samčku Herculesu in samički Tiangou, se že opazi večjo rast mišic. Končni cilj tehnike je, da bi ustvarili živalske modele patoloških stanj, značilnih za človeka, kot so mišične distrofije. To bi uporabljali pri biomedicinskih raziskavah.

Raziskava pa odpira tudi druga etična vprašanja, saj se mnogi bojijo, da bodo kmalu začeli delati tudi pse po meri. Močne pse za vojsko ali mladičke po naročilu za hišne ljubljenčke.

Foto: Profimedia Beagla

Miostatin odkrili ob koncu devetdesetih let

Miostatin sta konec devetdesetih let odkrila ameriška genetika Alexsandra McPherron in SeJin Lee odkrila miostatin. Beljakovina nastaja pretežno v celicah skeletnih mišic, kroži s krvjo in limfo ter deluje na mišično tkivo, predvidoma tako, da upočasni razvoj izvornih mišičnih celic.

V začetnih poskusih so amriški znanstveniki spremenili gensko maso miši in na genih deaktiviral ukaze za tvorbe telesu lastnega miostatina. V štirih do šestih tednih se je moč pri glodavcih močno povečala, podvojili so mišično maso, hkrati pa se je zdatno zmanjšal delež maščob. Vse to se je zgodilo brez treninga. Že leta 2002 so raziskovalci na univerzi v Pensilvaniji dokazali, da za miostatin specifično monoklonsko protitelo izboljša stanje miši z mišično distrofijo, predvidoma zato, ker zavira učinke miostatina. 

anja.scuka@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.