"Invazivno vrsto rebrače opažamo sedaj že drugo leto zapored. Prvič je sicer bila zabeležena leta 2005, vendar ne v takšnem številu kot v zadnjih dveh letih. A je iz našega morja izginila in se ponovno pojavila leta 2016," nam je pojasnila dr. Tjaša Kogovšek iz Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo.

Rebrače so sicer na videz podobne meduzam, velike so od pet do deset centimetrov. Ker nimajo ožigalk, za ljudi niso nevarne, jih pa kopalci v našem morju opažajo že drugo leto zapored.

Tjaša Kogovšek pravi, da se rebrača Mnemiopsis leidyi ne pojavlja zgolj samo pri nas, pač pa je razširjena po celotnem severnem Jadranu. Točne prostorske razširjenost in številčnosti pa trenutno strokovnjaki še ne poznajo.

Rebrača je dvospolnik, kar pomeni, da se lahko sama oplodi, samo v enem dnevu izleže tudi 8.000 jajčec. Če se čezmerno namnožijo, uničijo veliko planktona, ki je hrana za ribje mladice, hranijo se tudi z ribjimi jajci in ličinkami. V Črnem morju so pred leti povzročile pravo ekološko katastrofo in zdesetkale plave ribe.

Tjaša Kogovšek pojasnjuje, da se po svojih najboljših močeh trudijo spremljati njihovo razprostranjenost, številčnost, prehrano in reprodukcijo, čeprav za to nimajo namenskih sredstev in razpoložljive delovne sile. "Naj poudarim, da kljub resnosti pojava, redno spremljanje pojavljanja te vrste v slovenskem morju še ne poteka. V Italiji poteka že drugo leto. Žal trenutno nimamo še nikakršnih zaključkov in vam na vprašanje, ali se je kaj zaradi številčne prisotnosti te invazivne vrste v ekosistemu severnega jadrana že kaj spremenilo, trenutno ne moremo odgovoriti," pravi.

Prav tako, ne morejo napovedati, kakšne bodo dolgoročne posledice in ali bo tudi to leto ta invazivna vrsta preživela nizke zimske temperature, ki jih beležimo v severnem Jadranu.

Tu ni njihovo naravno okolje

"Tema je zelo kompleksna. Govorimo o invazivni vrsti, torej to ni njeno naravno okolje, kjer bi številčnost naravno uravnavali številni dejavniki, kot na primer plenilci, pa mogoče večja kompeticija za hrano in nenazadnje tudi drugačni temperaturni pogoji in nihanja v slanosti morske vode, paraziti in bolezni, pa verjetno še kaj," našteva Tjaša Kogovšek. 

Pravi, da bi morali vse naštete točke nasloviti in jim slediti v nekem daljšem časovnem obdobju. Tako bi lahko bolje razumeli, kakšen in v kolikšni meri je vpliv te rebrače v njej tujem okolju. "Na srečo se z raziskavami ekologije želatinoznega planktona ukvarjamo že nekaj desetletji in imamo veliko izkušenj na to temo. Žal pa, kot sem že omenila, nam primanjkuje namenskih sredstev in razpoložljive delovne sile," je znova poudarila. 

Tjaša Kogovšek sodeluje tudi pri projektu, ki poteka v sodelovanju z Ribogojnico Fonda. V projektu bo ugotavljala, ali bi lahko biomaso meduz predelala na način, da bi bila ustrezna kot hrana ribam v ribogojstvu. "Sedaj, ko je rebrača tako številčna, bom nekoliko spremenila načrt dela in vključila tudi možnost uporabe biomase rebrače," je zaključila.

Strokovnjaki z Morske biološke postaje Piran so Ministrstvu za okolje in prostor že predlagali, da bi opravili študijo te rebrače v našem morju. S študijo bi lahko ugotovili, kateri so njeni plenilci ter poskušali oceniti, kakšen bo vpliv te invazivne vrste na ekosistem severnega Jadrana.

anja.scuka@zurnal24.si