Od lastnice mlade breze iz Maribora smo prejeli fotografijo, kjer zelene gosenice dobesedno obžirajo liste drevesa. “Gre za ličinke rastlinske ose (Hymenoptera, Symphyta). Na podlagi fotografije sklepamo, da gre najverjetneje za vrsto iz družine listaric (Tenthredinidae),” pojasnjuje dr. Andreja Kavčič iz Oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Dodajo, da bi za natančnejšo določitev potrebovali vzorec za analizo v laboratoriju.
Hranijo se le z določenimi vrstami
“Ličinke teh os se prehranjujejo na rastlinah, s čimer povzročajo poškodbe različnih rastlinskih organov, v glavnem listov,” pravi Andreja Kavčič. Dodaja, da so njihove gostiteljske rastline praproti ter drevesa in grmi iglavcev in listavcev, kot so na primer smreka, macesen, breza, vrba, topol, jablana, hruška, sliva, ribez, kosmulja, križnice, vrtnica, orlica. Ličinke so večinoma specialisti, kar pomeni, da se hranijo le z določenimi vrstami ali celo samo z rastlinami ene vrste.
“Glede na to, da ličinke obžirajo liste, lahko v primeru večjih namnožitev povzročijo defoliacijo gozdnih in okrasnih dreves, vendar pa je vrst, ki povzročajo večjo škodo, le nekaj,” pravi. Pri nas nekatere vrste povzročajo lokalno škodo zlasti na iglavcih v drevesnicah in gozdovih, vendar pa so takšne namnožitve razmeroma redke.
Oprašujejo rastline
Ko gosenice ne predstavljajo večje grožnje, če so maloštevilne in kvarijo le estetski videz drevesa, jih ne uničujemo, ampak le odstranimo s prizadetega drevesa. “Rastlinske ose so zelo raznolika skupina žuželk, ki se pojavlja v skoraj vseh okoljih in predstavlja pomemben člen v ekosistemu,” opozarja. Razen nekaterih izjem se odrasli osebki hranijo s pelodom in nektarjem, s čimer prispevajo pri opraševanju rastlin. “Poleg tega je prisotnost različnih vrst oziroma tipičnih predstavnikov v določenem okolju pokazatelj biotske raznovrstnosti in ohranjenosti narave,” dodaja.
V primeru, da je gosenic preveč in resno ogrožajo drevesa pa jih je smiselno čimprej odstraniti in uničiti s sežiganjem. “Gosenice lahko odstranjujemo ročno z obiranjem in odstranjevanjem listov, kar je najbolj naravna metoda, lahko pa uporabimo insekticid,” pojasnjuje. Opozarja, da je v primeru uporabe insekticidov potrebno upoštevati navodila proizvajalca. Ta metoda je smiselna le v primeru res večjih namnožitev gosenic, vendar pa obstaja tveganje, da boste s tem uničili tudi druge neškodljive organizme.
Naslednjo pomlad pa osa
“Te ličinke se razvijejo iz jajčec, ki jih samica pozno spomladi odloži v list. Prehranjujejo se z rastlinskim tkivom, se večkrat levijo in zabubijo,” opisuje Andreja Kavčič. Naslednjo pomlad se iz bube razvije odrasla osa. Ličinke oziroma gosenice teh os se pojavljajo v skupinah in se po njenih besedah značilno hranijo na robovih listov. V primeru ogroženosti se vsi osebki sočasno postavijo v značilno držo: “Z nogami se oprimejo listnega roba, zadek pa dvignejo in ukrivijo v obliki črke S, kot je to razvidno s priložene fotografije.”
Na razvojni ciklus teh os po izkušnjah Andreje Kavčič pomembno vplivajo abiotični dejavniki v okolju kot so svetloba, temperatura, zračna vlaga. Od teh predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov v razvoju ličink prav vlažnost. Zaradi kompleksnih vplivov okoljskih dejavnikov na razvoj številčnost populacije med posameznimi leti niha. “Pri nas se pojavijo občasne namnožitve nekaterih vrst, ki napadajo predvsem iglavce v drevesnicah in gozdovih, vendar prizadeta območja niso obsežna,” pravi. Podatkov o njihovi številčnosti za letošnje leto nimajo. V Sloveniji je sicer prisotnih več vrst te družine, pojavljajo pa se po celi Sloveniji.
anja.scuka@zurnal24.si