"Po rekordno topli zimi se je arktični led zmanjšal na rekordno nizko raven. Drugega marca je dosegel nov absolutni minimum in pokriva le še 14.478.000 kvadratnih kilometrov," opisujejo na WWF. Če količina ledu letos ne bo več narasla, bo to po njihovih ugotovitvah doslej najmanjša površina arktičnega morskega ledu zabeležena v zgodovini.
Opozarjajo, da ima rekordno mala površina ledu ima vpliv na arktične živali in rastline. "Nove mame polarnih medvedov, ki so v tej zimi skotile mladiče, prihajajo iz svojih brlogih in po dolgem postu potrebujejo hiter dostop do ledu, da bi se nahranile in si povrnile moči," dodajajo.
"Letos je eno najbolj ekstremnih let, kar sem jih doživel," je dejal Jon Aars, raziskovalec polarnih medvedov z Norveškega polarnega inštituta, katerega terensko delo na norveškem otočju Svalbard delno podpira tudi WWF.
Aars pričakuje, da bo to pomlad opazil manj samic polarnih medvedov, ki bodo prišle do obale iz svojih brlogov. "Položaj je zelo slab v vzhodnih delih arhipelaga, kjer smo tradicionalno imeli največ brlogov. To pomeni, da medvedi zelo težko pridejo do teh območij," je dejal. Pričakuje, da se bo nizka raven ledu odrazila tudi na tjulnjih, glavnemu plenu polarnih medvedov, ki prav tako potrebujejo led, da skotijo svoje mladiče.
"Ni druge možnosti"
"To leto bo obeležila še ena mračna statistika neprekinjenega izginjanja arktičnega morskega ledu, z velikimi posledicami za živali, rastline in vremenske razmere na severni polobli," je dejala Samantha Smith, vodja WWF-ove globalne pobude za podnebje in energijo. "Če smo potrebovali opozorilo, smo ga dobili: vlade, podjetja in mesta morajo takoj začeti z izvajanjem podnebnih zavez, sprejetih na pogajanjih znotraj ZN v decembru," še pravi.
Dodaja, da so konec lanskega leta so vlade na sestanku v Parizu sprejele sporazum, ki postavlja temelje za dolgoročno prostovoljno prizadevanje za boj proti podnebnim spremembam. Pariški sporazum vključuje dolgoročni cilj za omejitev naraščanja temperature precej pod dve stopinji Celzija in se sklicuje na cilj 1,5 stopinje Celzija. S tem so vlade poslale močen signal, da so se zavezale slediti najnovejšo znanost.
"Kot kažejo najnovejša znanstvena spoznanja o Arktiki, ni druge možnosti kot izvajanje podnebnih zavez. Zaustaviti moramo stalno uničevanje občutljivih ekosistemov našega planeta in začeti graditi novo in obnovljivo prihodnost," je dejala Smithova.
Vlade se bodo sicer sestale 22. aprila na sedežu ZN v New Yorku, da bi se dale prve podpise na nov globalni podnebni sporazum. Na ta dan praznujemo tudi na dan Zemlje.
anja.scuka@zurnal24.si