Na Statističnem uradu pojasnjujejo, da so krave za slovensko kmetijstvo izredno pomembne tako zaradi prireje mesa kot zaradi prireje mleka.
Za analizo kravjih imen so uporabili nacionalno Centralno podatkovno zbirko Govedo, ki jo vodi Kmetijski inštitut Slovenije vodi. Vanjo je zajetih blizu 1,2 milijona teh živali, in za približno 0,6 milijona od teh so navedena tudi imena. Analizirali so imena ženskih živali, rojenih od leta 2000 naprej.
V omenjeni zbirki se pojavlja kar 37.000 različnih imen, ta številka pa je precej visoka tudi zaradi uporabe kombinacije imena in številke. Če analiziramo le imena, ki ne vsebujejo številk, se v zbirki še vedno pojavlja več kot 19.000 različnih imen (0,57 milijona krav). Podrobneje so analizirali kravja imena, ki so se v zbirki pojavila več kot devetkrat, takih pa je skoraj 3.800 (0,54 milijona krav).
Največ je Pik
Ugotovili so, da je bilo najpogostejše kravje ime v Sloveniji v obdobju od 2000 do 2015 Pika. “To ime je imelo več kot 9.900 krav. Pikam so po pogostosti tesno sledile Šeke (več kot 9.600), tem pa Liske (teh je bilo več kot 6.200),” ugotavljajo.
Ugotovili so cello razlike pri imenih med našimi statističnimi regijami: “V vzhodnem delu Slovenije je bilo največ krav poimenovanih Šeka, v najbolj zahodnih delih Slovenije pa je bilo najbolj popularno kravje ime Soča.” Še bolj se regije po njihovih ugotovitvah razlikujejo po deležu poimenovanih ženskih živali, v pomurski statistični regiji je bil ta delež največji (83 odstotkov), v posavski statistični regiji pa najmanjši (manj kot četrtina).
Skoraj 85.400 krav uporabljali za delo
“V letu 2015 so redili govedo na več kot 33 tisoč kmetijskih gospodarstvih, in sicer skupaj več kot 484 tisoč glav govedi. Krav je bilo skoraj 170 tisoč, redili pa so jih na več kot 25 tisoč kmetijskih gospodarstvih,” opisujejo na statističnem uradu. V letu 1952 pa so po podatkih iz Statističnega letopisa za leto 1953 redili govedo na več kot 154.500 kmetijskih gospodarstvih, in to skupaj skoraj 491.800 glav, od tega je bilo več kot polovica krav in brejih telic (251.500). “Skoraj 85.400 krav so uporabljali tudi za delo,” dodajajo.
Ugotovili so, da se tudi struktura kmetijskih gospodarstev, na katerih se ukvarjajo s prirejo mleka, močno spreminja. Manjši rejci namreč opuščajo rejo krav molznic, večji povečujejo število molznic: “V letu 2000 je bilo le nekaj več kot 700 kmetijskih gospodarstev, na katerih so redili 20 ali več molznic, v letu 2013 pa jih je bilo že več kot 1.400. Število krav molznic, ki so jih redili na teh kmetijskih gospodarstvih, se je s 24.700 povečalo na več kot 52.000, kar je že polovico vseh molznic.”