V Ljubljani se je začela mednarodna konferenca o raziskavah in upravljanju z medvedi IBA. Dogodek, ki ga pripravljata ljubljanska biotehniška fakulteta in Zavod za gozdove Slovenije, se osredotoča na sobivanje ljudi z medvedi na gosto poseljenih in politično razdrobljenih območjih. Strokovnjaki med drugim pozivajo k enotnemu regijskemu pristopu.

Vodilni projekt za upravljanje z medvedi v regiji je Life Dinalp Bear, vreden skoraj šest milijonov evrov. Evropska sredstva bodo pokrila približno dve tretjini, natančneje 4,15 milijona evrov stroškov. Projektno območje zajema Slovenijo, Hrvaško, Italijo in Avstrijo.

Kot je povedal koordinator projekta Rok Černe, so v Sloveniji namestili 100 pred medvedi varnih smetnjakov in 100 kompostnikov. V Sloveniji in Italiji so postavili 145 električnih ograd, spodbujajo pa tudi uporabo pastirskih psov za varovanje čred.

Za preprečevanje trkov avtomobilov z medvedi uvajajo opozorilne znake in ograje ob avtocestah, skrbijo za povezljivost habitatov in izobražujejo o primerni nepotrošni rabi medvedov, na primer v turizmu. Projekt, v katerem sodeluje 48 posameznikov, bo trajal do 30. junija 2019.

Imamo 564 medvedov

V Sloveniji in na Hrvaškem je, kot ugotavljajo izvajalci evropskega projekta Life Dinalp Bear, konec leta 2015 živelo 564 medvedov. Glede na prejšnjo oceno iz leta 2007 se je populacija medvedov na območju dvignila za 33 odstotkov. Na območju severnih Dinaridov in Alp živi okoli 3.000 medvedov.

O življenju s temi zvermi v Ljubljani razpravlja skoraj 250 mednarodnih strokovnjakov, ki se udeležujejo 26. mednarodne konference nevladne organizacije Mednarodno združenje za raziskovanje in upravljanje z medvedi (IBA). Dogodek, katerega osrednja tema je sobivanje ljudi z medvedi na gosto poseljenih in politično razdrobljenih območjih, bo trajal do petka.

Izzivov upravljanja z medvedjo populacijo v Sloveniji je veliko, je povedala vodja sektorja za ohranjanje narave na ministrstvu za okolje in prostor Marija Markež. "K sreči imamo v Sloveniji dobro stanje populacije medveda, iz tega pa izhaja tudi to, da so srečanja z medvedom pogosta, da je treba vložiti veliko več truda v varovanje čred in preprečevanje škode," je ob robu konference povedala Markeževa.

Foto: Profimedia Medved Med izzivi je tudi prenos dobrih praks na sosednje države. "Želeli bi, da te populacije ne gledamo le izolirano na majhnem območju, ampak jih upravljamo skupaj s sosednjimi državami in omogočimo medvedu, da zasede prostor, ki ga lahko z vidika svojih potreb," je povedala. Trenutno imamo tako imenovano vrstno varstvo, želeli pa bi preiti na populacijsko varstvo in skupaj s sosednjimi državami, zlasti proti jugu, skrbeti za to, da bo šlo medvedu v celotni regiji dobro.

"Pomembno se nam zdi, da bi v različnih državah imeli podobne standarde za upravljanje z medvedom in bi skrbeli za zdravo in vitalno populacijo," je še dodala Markeževa. Tako se ne bi vedno uklanjali željam in zahtevam, povezanimi s posamičnimi dogodki, interesi in strahovi. "Želimo, da bi na širšem območju ohranjali zdravo populacijo, da vsak posamičen dogodek ne bi bil nek eksces, ki bi zbujal reakcije, ki za živali niso vedno najbolj prijazne," je še dodala sogovornica.

Tudi predsednik IBA Andreas Zedrosser je v uvodnem nagovoru izpostavil potrebo po pogledu, ki presega lokalne meje. "Medvedi ne poznajo državnih meja," je izpostavil in med drugim poudaril, da lahko medved iz Slovenije prehodi pot praktično kamorkoli v srednjo Evropo.