Mleko, s katerim samice tasmanskega vraga hranijo svoje mladiče, bi lahko pomagalo v globalnem boju proti vse bolj smrtonosnim super bakterijam, ki so odporne na antibiotike, so ugotovili znanstveniki z univerze v Sydneyju. Kot so navedli, peptidi v mleku tega vrečarja ubijajo odporne bakterije.
Med tistimi, ki so jih ti peptidi uničili, sta tudi zlati stafilokok, ki je odporen na antibiotik meticilin, pa tudi enterokok, ki je odporen na močan antibiotik vankomicin, izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP.
Avstralski znanstveniki so se raziskav vrečarjev, ki svoje mladiče po skotitvi do njihovega polnega razvoja nosijo v trebušnih vrečah - med njimi je tudi ogroženi tasmanski vrag, lotili zaradi njihove biologije. Kot so pojasnili, se mladiči vrečarjev skotijo nezadostno razviti in z neizgrajenim imunskim sistemom, a v vreči matere, ki je polna bakterij, kljub temu preživijo.
"Raziskave pri drugih vrečarjih so pokazale, da imajo valabiji vrste Tamarjev kenguru osem vrst tega peptida, oposumi pa 12," je še povedala Peelova in dodala, da so sedaj začeli še raziskave mleka koal.
Znanstveniki, ki so svoje ugotovitve objavili v publikaciji Scientific Reports revije Nature, so že ustvarili umetne protimikrobne peptide, imenovane katelicidini, potem ko so uspeli izločiti ustrezno sekvenco genoma tasmanskega vraga. In ugotovili so, da so ti peptidi ubili odporne in druge bakterije.
Sedaj upajo, da bo mogoče peptide vrečarjev v prihodnje uporabiti pri razvoju novih antibiotikov za ljudi, kar bi pomagalo v boju proti super bakterijam.
"Ena izmed najzahtevnejših stvari današnjega sveta je iskanje novih antibiotikov za na zdravila odporne bakterijske seve," je ugotovitve kolegov komentirala Carolyn Hogg, vodja univerzitetnega oddelka za avstraloazijsko genomsko skupino. Kot je dodala, se je večino prejšnjih antibiotikov pridobilo iz rastlin in plesni, sedaj pa je čas, da se svet ozre drugam.
Super bakterije so bakterije, ki jih ni mogoče zdraviti z obstoječimi antibiotiki in drugimi zdravili. Glede na nedavno britansko študijo bi lahko do leta 2050 na svetu terjale do 10 milijonov smrti.
Generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret Chan je prejšnji mesec posvarila, da nekateri znanstveniki vpliv super bakterij opisujejo kot "cunami v počasnem posnetku". Dodala je, da je stanje na tem področju slabo in da se še poslabšuje.