Norveška je prva država v Evropi, ki je prepovedala vzrejo angleških buldogov in king Charles španjelov zaradi zdravja. Zakon je bil sprejet februarja 2022, ko je sodišče v Oslu odločilo, da psi te pasme trpijo zaradi svojih lepotnih standardov, kar posledično krši zakon o zaščiti živali. Čeprav king Charles španjele prepoznamo po njihovi ljubki majhni glavi, jim le ta povzroča močne glavobole, saj je njihova lobanja premajhna. Angleški buldogi pa se običajno srečujejo z respiratornimi težavami, ki so posledica njihovega potlačenega gobčka. Prav tako imajo pogosto dermatološke, reproduktivne in ortopedske težave, navajajo.

Foto: Profimedia Angleški buldog

Norveška, država, ki je prva naredila pomemben korak za dobrobit živali, postaja zgled tudi ostalim evropskim državam. V Veliki Britaniji se je Britansko veterinarsko združenje pričelo zavzemati za počasno prepoved brahicefaličnih pasem. Brahicefalične pasme so pasme psov, ki imajo značilen potlačen smrček (mops, francoski buldog, king Charles španjel ipd.).

Čeprav ne zahtevajo takojšnje prepovedi vzreje, se zavzemajo za to, da oglasi in reklame ne vključujejo brahicefaličnih pasm, saj to posledično spodbuja njihovo priljubljenost. Prav tako zahtevajo, da imajo vzreditelji višje in boljše standarde za vzrejo, ter da imajo veterinarji več glasu in podpore pri takšnih temah.

Svoj korak za boljše zdravje brahicefaličnih pasem je naredila tudi Nizozemska. Od leta 2020 ta država ne izdaja več rodovnikov francoskim buldogom in mopsom, če te ne ustrezajo zdravstvenim merilom nizozemskega zakona. Psi s kratkimi smrčki sedaj dobijo certifikate o poreklu, namesto rodovnika.

Kakšno je stanje v Sloveniji?

Pri nas v Sloveniji trenutno opažamo trend brahicefaličnih pasem, ki so vedno bolj priljubljene zaradi svojega ljubkega obraza in majhnega trupa. O trendu teh pasem ter o njihovem zdravju in prepovedi smo se pogovarjali z doc. dr. Vladimiro Erjavec, dr. vet. med. spec. psov in mačk iz Klinike za male živali Ljubljana.

Foto: Profimedia mops "Trenutno naši podatki kažejo, da sta v porastu predvsem pasmi francoski buldog in bostonski terier," je povedala dr. Vladimira Erjavec. "Mops je trenutno v upadanju. Število angleških buldogov ostaja bolj ali manj enako. V zadnjih letih opažamo, da je na naši kliniki število psov brahicefaličnih pasem ogromno. Če bi nam kapacitete to dopuščale, bi jih pri nas operirali še mnogo več."

Zdravstvene težave brahicefaličnih pasem

Čeprav imajo pasme mnogo zdravstvenih težav, očitno trend njihove priljubljenosti ostaja še vedno enak. V primerjavi z ostalimi pasmami imajo brahicefalične pasme mnogo več težav, ki vplivajo na kvaliteto in dolžino njihovega življenja. "Te pasme imajo kar precej težav. Imajo težave z dihanjem, s kožo, z reprodukcijo, kar pomeni, da naravne paritve pogosto niso možne, prav tako kotijo s pomočjo carskega reza," je razložila dr. Vladimira.

Poleg tega imajo težave tudi z mišično skeletnim sistemom, torej imajo ortopedske težave. Pogosto imajo tudi želodčne težave, težave z očmi in zobovjem. Vse te težave zmanjšujejo kvaliteto življenja tako kot vsaka druga bolezen, ki se na primer pojavlja pri nebrahicefaličnih pasmah. Največ težav imajo predstavniki naslednjih pasem: king Charles španjeli, angleški in francoski buldog, mops in bostonski terier. - Dr. Vladimira Erjavec

Kako brahicefaliku izboljšati življenje?

Da bi svojim ljubljenčkom olajšali življenje in mu ponudili bolj brezskrbne dneve, se veliko pasjih skrbnikov odloči za operacijo zaradi brahicefaličnega sindroma. Psi z brahicefaličnim sindromom imajo velike težave z dihanjem in ohlajanjem, ki pa se samo še stopnjujejo pri višjih zunanjih temperaturah in pri stresu.

Nekateri značilni klinični znaki brahicefaličnega sindroma so glasno dihanje, sikajoči in piskajoči šumi pri dihanju, oteženo dihanje, smrčanje, težave pri spanju, široka stoja prednjih nog, nezmožnost fizičnih naporov ter celo izguba zavesti.

"Na Kliniki za male živali smo v zadnjih letih operirali preko 250 psov brahicefaličnih pasem, ki smo jih zdravili zaradi brahicefaličnega sindroma," je začela dr. Erjavec. "Na dan operacije se na kliniki opravi natančen anestezijski  pregled. Po uvodu v anestezijo se opravi natančen endoskopski pregled zgornjih dihal, nato pa se nadaljuje z operacijo. Pri operaciji se razširi nosnici in skrajša ter stanjša mehko nebo. Po okrevanju iz anestezije žival še nekaj ur ostane na kliniki, nato je odpuščena v domačo oskrbo. Če je žival nemirna, je lahko tudi lastnik z njo na kliniki."

Foto: Profimedia Črn francoski buldog

Čeprav operacije zaradi brahicefaličnega sindroma močno spremenijo kvaliteto pasjega življenja, ima veliko skrbnikov strah pred neuspešnostjo operacije ali pred nepredvidenimi težavami. Vendar dr. Erjavec miri, da so vse živali po operaciji praviloma boljše. "To pomeni, da živali lažje dihajo, hitreje se ohladijo in zmorejo več fizičnega napora. Živali, ki so bruhale, nato bruhajo manj pogosto ali čisto nič. Povratno kihanje oziroma 'reverse sneezing' se prav tako pojavlja redkeje," je povedala veterinarka. "Nekatere živali tudi manj smrčijo in bolj mirno spijo, prav tako tudi bolje vohajo. Vseeno je pri ekstremno brahicefaličnih živalih izboljšanje manjše. Vsaka operacija ima tudi svoja tveganja, tovrstne imajo predvsem kratkoročne zaplete (do sedem dni), ki so vezani na operacijo. Te vključujejo oteženo dihanje zaradi otekline, ki lahko nastane na mestu operacije in pogostejše bruhanje. V tem obdobju je možna tudi smrt, ki se zgodi zelo izjemoma."

Ali je prepoved pasme smiselna?

Našo sogovornico smo povprašali tudi po njenem mnenju glede nedavne prepovedi vzreje king Charles španjelov in angleških buldogov. S samo prepovedjo se ne strinja, saj meni, da prepoved ne bo prinesla pričakovanih rezultatov. "Ljudje bi te prepovedane pasme kupili v državah, kjer prepovedi ni," je začela dr. Erjavec. "Tako kot smo ljudje ustvarili ekstremne pasme psov, ki imajo en kup zdravstvenih težav, gremo lahko tudi nekaj korakov nazaj v vzreji, kjer so bile pasme bolj zdrave. Da bi taka prizadevanja obrodila sadove, je nujno sodelovanje strokovnjakov z več področij, na prvem mestu morajo svojo vlogo odigrati vzreditelji, naloga Kinološke zveze pa je, da nadzoruje vzrejo in iz nje izloči neustrezne pse. V tem primeru bi upoštevali dolžino smrčka, nosnice ter seveda merila za ostale pasme kot na primer preveč spuščeno medenico pri nemških ovčarjih. Dober začetek bi bil tudi, da bi Kinološka zveza od veterinarjev zahtevala, da poročajo o vseh operiranih živalih, ki se jih ne bi smelo več vzrejati," je predlagala dr. Erjavec.

Foto: Profimedia King Charles španje

Po njenem mnenju bomo največ dosegli z ozaveščanjem ljudi, ki si bolnih psov ne bodo več želeli kupiti. Že zdaj ogromno lastnikov pove, da si take pasme ne bi izbrali, če bi pred tem vedeli, kakšne težave z dihanjem bo pes imel. 

"Izjemno težko gledajo zdravstvene težave svojega psa, ki je tudi njihov družinski član. Hkrati poudarjam, da se tudi veterinarji soočamo z zelo obremenjujočo nalogo. Po eni strani čutimo stisko skrbnikov, ki trpijo s svojimi psi, ki ne bodo nikoli mogli povsem normalno dihati, po drugi strani pa se soočamo z vzreditelji. Ti so na svojih okopih in trdijo, da so njihovi psi zdravi, da so bolni samo nerodovniški. To še zdaleč ni res, saj večji odstotek operiranih psov predstavljajo prav rodovniški," je še zaključila dr. Vladimira Erjavec.

Mnenja glede prepovedi nekaterih pasem so različna od človeka do človeka. Vendar je treba na koncu pomisliti na psa in na njegovo zdravje ter to postaviti v ospredje. Kadar se odločimo za nakup ali posvojitev psa, je dobro prej vse dobro premisliti in se odločiti, kaj bo najboljše za novega družinskega člana. Tudi če se vam kuža zdi prikupen, še ne pomeni, da se tako tudi počuti. Včasih žal ta prikupnost, ki jo je z načrtno selekcijo dosegel človek, za seboj skriva ogromno zdravstvenih težav.

Raziskali smo Psi največkrat pobegnejo s teh povodcev