Bilo je težko, a znanemu fotografu in snemalcu norveške televizije NRK Haraldu Albrigtsenu je uspelo. V svoj objektiv je ujel skupino kitov grbavcev, ki se igrajo pod severnim sijem oziroma auroro borealis.

“Prizor sem prvič videl na otoku Kvaløya blizu Tromsø, a sem bil tako presenečen, da so mi kiti pobegnili,” pravi, Albrigtsen. Kite je nato čakal še več ur. Ravno, ko je želel odnehati pa so se spet pojavili.

Severno in južno  

Polarni sij nastane zato, ker električno nabiti delci magnetosfere pridejo v stik z Zemljinim ozračjem in zasvetijo. Spodnja meja polarnega sija je med 60 in 100 kilometri nad tlemi, zgornja pa do 400 kilometrov, v izjemnih primerih tudi do tisoč.

Severni sij ali aurora borealis je pojav na severnih širinah, južni sij ali aurora australis pa na južnih.

anja.scuka@zurnal24.si