Aktivisti za zaščito divjih živali so posvarili, da je Peking s tem dejansko podpisal smrtno kazen za ti ogroženi vrsti, a kitajske oblasti so svojo odločitev danes zagovarjale.

Odločitev se nanaša na "posebne okoliščine", to je znanstvene raziskave, prodajo kulturnih relikvij in znanstvene raziskave oziroma zdravljenje, so danes rahljanje prepovedi trgovanja pojasnili v Pekingu.

Prejšnja ureditev namreč ni upoštevala "razumnih potreb stvarnosti", pri čemer gre predvsem za znanstvene raziskave, izobraževanje in medicinsko zdravljenje, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lu Kang.

Država je po njegovih besedah tudi izboljšala mehanizme nadzora, prav tako pa namerava okrepiti ukrepe za zatrtje nezakonite trgovine z divjimi živalmi.

Bo to okrepilo krivolov?

Peking je leta 1993 prepovedal trgovanje z rogovi nosorogov in kostmi tigrov, a v vmesnem času je prodajanje teh živalskih delov, ki so prihajali predvsem iz Vietnama, na črnem trgu cvetelo, je pokazala preiskava, ki jo je lani opravilo okoljevarstveno združenje Elephant Action League.

Aktivisti se sedaj bojijo, da bi lahko nova kitajska pravila nezakonito trgovino in krivolov le še okrepila.

"Kitajska vlada je s to napovedjo podpisala smrtno kazen za ogrožene nosoroge in tigre v divjini, ki se za preživetje že sedaj soočajo z množico groženj," je ocenil Iris Ho z organizacije za zaščito divjih živali Humane Society International.

V Pekingu pa so v nasprotju poudarili, da bo obseg trgovanja pod strogim nadzorom in da vsakršna prodaja izven odobrenih področij ostaja prepovedana.

Na Kitajskem kljub odsotnosti znanstvenih dokazov vlada veliko povpraševanje za rogovi nosorogov in kostmi tigrov zaradi njihovih domnevnih zdravilnih učinkov - od zdravljenja raka do krepitve moškosti.