V primeru porušitve viadukta v Genovi je iskanje zelo specifično in zahtevno, saj gre za odprt prostor, kjer se mešajo različni vonji, je za STA povedal predsednik Društva reševalnih psov Nova Gorica Igor Leban.
"Način iskanja je praktično isti, saj pes dela po vonju, dela zaradi svojih želja po delu in plenu. Vendar je drugače kot ob recimo potresu - porušena hiša je manjši prostor, v Genovi pa je odprt prostor s številnimi vonji," je težavnost reševanja opisal Leban.
"Pri posamezni ruševini hiše se išče tri, štiri, pet ljudi, pri ruševini mostu pa je šlo za 50, 60 ponesrečencev, ki so bili avtomobilih. Razlika je tudi v tem, da so ljudje, ki jih med vajami iščejo psi med ruševinami, še živi, se gibajo, medtem ko je šlo v Genovi za popolnoma drugačno situacijo za pse in njihove vodnike," je še povedal.
Nevarno, tako za pse kot njihove vodnike
Poleg tega je reševanje za pse in njihove vodnike tudi nevarno. Zaradi različnih materialov med ruševinami se psi lahko poškodujejo, težave predstavljajo tudi visoke poletne temperature. Reševalni psi lahko tako delajo le kakšnih 15 do 20 minut naenkrat, potem jih je potrebno odpočiti.
V Italiji je sicer več dobrih reševalnih psov in njihovih vodičev, ki dosegajo najvišja mesta tudi na tekmovanjih. Zato Leban meni, da pomoči reševalcev iz sosednjih držav pri iskanju preživelih pod mostom v Genovi niso potrebovali. Sicer pa bi prošnja iz Italije najprej prišla na nacionalno zvezo.
Zadnje posredovanje ob velikih naravnih in drugih nesreč je bilo reševanje preživelih po potresu na otoku Sumatra. Zato pa se doma redno udeležujeta iskalnih akcij pogrešanih oseb.
Psi so zaradi svojega izredno dobrega voha dobri pri iskanju pogrešanih ali poškodovanih oseb. Vendar je za tako "delo", ki za pse pravzaprav pomeni igro, potrebna dolgoletna vzgoja in urjenje. Leban je potreboval tri leta, da je izuril svojo psičko, s katero sedaj sodelujeta pri različnih reševalnih akcijah.