Zadnji teden aprila bo predvidoma najhladnejši del letošnjega sicer zelo toplega aprila. Nočne temperature se bodo v nedeljo gibale okoli nič, v ponedeljek pa lahko živo srebro pade pod ledišče.

Koprena ni nujna, je pa priporočljiva

Pozeba torej grozi ravno v času, ko so nekatere rastline sejane na zelenjavnem vrtu, kot so solata, pesa, redkvice, špinača, fižol ... ravno dobro pognale. Jih bo pozeba uničila?

Foto: Žurnal24 solata "Zelenjadnice, ki spomladi običajno rastejo na naših vrtičkih kot so npr. redkvica, solata, čebula, česen, zgodnje zelje, bob, grah, blitva, rukola, tako niso preveč občutljive na nizke temperature," pravi vrtnarka Tina Ternjak, ena od voditeljic oddaje Vrtičkanje.

"Vseeno pa je ob res hladnih dneh in nočeh dobro, da mlade rastline zaščitimo s kakšnim tunelom ali belo kopreno. Tako bomo tudi do pridelka prišli hitreje," dodaja.

S paradižnikom ne hitite

Foto: Žurnal24 lušt Bolj občutljive so toploljubne rastline, kot so naprimer paradižnik, paprika, jajčevec, kumare...S sajenjem plodovk na prosto ne smemo hiteti, pravi čas je ponavadi v drugi polovici maja. Vrtnarki pa, kot pravita, zadnje čase opažata, da veliko ljudi plodovke na prosto sadi že sredi aprila. "Potem se zgodi, da rastline slabo rastejo, ne dajo dobrega pridelka in so bolj občutljive na bolezni in škodljivce. Primeren čas, pa je šele v drugi polovici maja, ko mine nevarnost pozebe," razlaga Ternjakova.

Bučke na prosto po 15. maju

Foto: Profimedia Bučke Prav tako ne hitite s presajanjem bučk. Če ste jih vzgojili sami, naj še nekaj časa počakajo na toplem v hiši.  "Tudi za bučke velja, da jih presadimo na prosto, šele ko mine nevarnost zmrzali, v večjem delu Slovenije je to po 15. maju, po ledenih možeh. Dobro je tudi, da sadike pred presajanjem na prosto nekaj dni privaja na zunanje temperature, da ne bodo doživele prevelikega šoka," pravi Ternjakova. 

Kaj, če rastline vseeno pozebejo?

Spremljajte torej vremensko napoved in rastline zaščitite, če pa jih kljub temu ujame mraz, jih poškropite s pripravkom iz baldrijana (ki se uporablja predvsem v biodinamičnem pridelovanju) in potem upajmo, da si naše rastline opomorejo, svetujeta vrtnarki.