Društvo Varuhi semen opozarja na pomembnost gojenja starih, lokalno prilagojenih sort kulturnih rastlin. S tem namenom so v soboto v mariborski Tkalki imeli bazar semen in sadik, kamor lahko pridejo kmetovalci in vrtičkarji izmenjat ali nabavit takšne sorte. Te so namreč prijaznejše tako do zdravja kot okolja.
Društvo Varuhi semen, ki je v okviru programa Evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2012 vzpostavilo prvo semensko knjižnico v Sloveniji, odgovarja na problematiko hitrega izginjanja rastlinskih genskih virov in vse bolj ogrožene samooskrbe s hrano. Ohranitev pestrosti kmetijskih rastlin je izredno pomembna za obstoj človeške vrste, pravijo.
Genetska raznolikost namreč omogoča, da se rastline nenehno prilagajajo spremembam okolja, iz katerega izvirajo, in počasi postajajo odpornejše proti številnim boleznim in škodljivcem. Prav zato so stare sorte zelo dragocene in jih lahko gojimo brez umetnih gnojil in kemičnih sredstev.
Že naše babice
"To so semena in sadike, ki so jih gojili že naše babice in dedki, kar pomeni ohranjanje naše kulturne in naravne dediščine. Te rastline imajo ogromno vitaminov in mineralov. Zrastejo na našem vrtu, zato vemo, od kod prihajajo," je pojasnila Teja Lovrec iz omenjenega društva.
Društvo spomladi v Mariboru redno prireja bazar semen in sadik, ki s spremljajočimi dogodki poskuša vsem zainteresiranim omogočiti dostop do starih sort rastlin in še druge spodbuditi k njihovi pridelavi. Poleg izmenjave semen in sadik bodo letos med drugim priredili še tržnico ekoloških eksotičnih zelišč, druženje s Sanjo Lončar in Antonom Komatom ter podelitev naziva Varuh življenja znani slovenski osebnosti.
Po ocenah Miše Pušenjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor ima večina slovenskih kmetij še domače fižole, česen, čebulo, bob, zelje, nekaj solate, peteršilja, korenčka, repe, ostalo pa je v manjšini. "Profesionalni pridelovalci zelenjave pa si žal pridelave domačih in avtohtonih sort vrtnin ne morejo privoščiti veliko, izjema je ptujski lük, ki ima geografsko zaščiteno označbo," je pojasnila.
Tudi po njenem mnenju so domače in avtohtone sorte in domači ekotipi pomembni, saj predstavljajo narodno in kulturno dediščino, ki jo je treba ohraniti. "Žal pa pri tem stanju naše ekonomije, zavesti prebivalstva in cenah kmetje teh sort na večjih površinah ne morejo več pridelovati oziroma jih le še stežka," je pojasnila.