"Ena od govoric, ki krožijo v zvezi s kačami je ta, da piton, ki je izravnan poleg človeka, meri oziroma primerja svojo velikost s človekom. Tako preverja, ali je že dovolj velik, da lahko požre človeka," v smehu opisuje poznavalec in skrbnik kač Aleš Lubej. Ob tem jasno dodaja, da piton seveda ne meri človeka, da bi ga lahko pojedel. 

Kače vidijo slabo, imajo pa Jacobsov organ 

"Kače imajo zelo slab vid in z njim ne bi niti zaznale velikosti človeka oziroma plena nasploh. Tudi vrste, ki med kačami najbolje vidijo, ne ločijo drugega, kot svetlobo, temo in premikanje," opisuje Lubej.

Glavno čutilo kač je po njegovih besedah Jacobsonov organ, ki leži nad usti. Kača z jezikom, ki ga daje iz ust in nazaj, pobere molekule zraka in razcepljeni konici jezika potisne skozi luknjici na nebu do Jacobsonovega organa: "Ta je povezan z možgani in kača na osnovi zabeleženih in z Jacobsonovim organom analiziranih vonjav v možganih naredi 3D sliko prostora. Podobno kot netopir z ultrazvokom."

Dodaja, da lahko torej kača brez vida, le s pomočjo jezika in Jacobsonovega organa, ne glede na svoj položaj, v delčku sekunde ve, kaj je okrog nje, kako veliko je, kakšne oblike je in ali je plen, plenilec, ali karkoli drugega: "In na osnovi tega tudi reagira: pobegne, napade, ali je sproščena."

"In še en dokaz, da je ta govorica neumnost: V naravi kača nepremično čaka v zasedi na svoj plen po cele tedne ali mesece. In ko se plen končno prikaže, ga nima časa meriti," v smehu pravi Lubej. 

Foto: Leticia Aškerc Aleš Lubej Pravi, da mora kača v primeru napada reagirati bliskovito: "Plen zgrabiti, če je primerne velikosti, ali ga pustiti in se ne premakniti, da ne razkrije svojega položaja drugim živalim, ki bi morda bile primeren plen in ki ne bodo prišle blizu, če se kača s premikom izda. In najbrž noben plen ne bo čakal, da se kača ob njem izravna in ga izmeri."

Zakaj se torej izravna ob človeku?

"Če je kača izravnana nekaj časa in se nato premika, gre pač za naključje," pravi Lubej. Če pa je v iztegnjenem položaju dolgo časa, pa je po njegovih izkušnjah možno, da ima prebavne motnje in bolečine v želodcu zaradi nezmožnosti prebave plena ali v črevesu zaradi zaprtja. Oboje je po njegovih besedah lahko povezano z neprimerno temperaturo okolja: "Zato kača spada v primeren terarij s pogoji, čim bližjimi naravnim iz njenega naravnega okolja."

Lubej pravi, da ni nič narobe, če jo občasno za krajši čas damo iz terarija, če so zunaj vsaj približno primerni pogoji: "Pretirano rokovanje ali gibanje po stanovanju pa lahko zanjo predstavljata stres, ki lahko vodi tudi v zgoraj omenjene zdravstvene težave in s tem tudi v dolga stanja iztegnjenosti telesa."

anja.scuka@zurnal24.si