Zato je možnost, da se bomo ujeli v zanko, ki nam jo nastavijo kriminalci, večja. In kako prepoznati phishing in druge vrste ta čas najbolj aktualnih prevar? O tem smo se pogovarjali z Alešem Ritonjo, vodjo Oddelka za preprečevanje prevar pri Novi KBM.
Phishing je že nekaj časa najpogostejša oblika spletnih prevar. Goljufi prek elektronske pošte ali SMS-sporočil pošiljajo lažna sporočila, da bi pridobili občutljive podatke, kot so številka plačilne kartice, davčna številka, PIN-številka, podatki, potrebni za prijavo v spletno ali mobilno banko ipd. Od tod torej ime phishing (»ribarjenje«). Pri phishing napadih pogosto zlorabijo imena podjetij z veliko uporabniki, npr. spletne portale in trgovine, banke, pošto in druge.
V decembru vsi mrzlično iščemo darila, vse bolj tudi prek spleta. Na kaj je treba biti pri tem pozoren, da ne bo glavobola zaradi nakupa blaga, ki ga nikoli ne dobimo, ali zlorabljenih podatkov o plačilni kartici?
»Drži, da ljudje vse bolj uporabljamo sodobne digitalne poti za komunikacijo, kupovanje oz. plačevanje in še marsikaj. Goljufi to seveda vedo in iščejo vedno nove načine, kako nas pretentati. Zato previdnost ob spletnem nakupovanju ni odveč, še posebno v tem predprazničnem času.
Pred nakupom je nujno preveriti verodostojnost spletnega trgovca oz. spletnega mesta. Zlato pravilo, npr. ob izjemno znižanih cenah, je, da če kakšna ponudba zveni predobro, da bi bila resnična, je zagotovo kaj narobe – običajno gre za prevaro.
Vselej se prepričajmo, da je vpis podatkov o plačilni kartici varen. Če plačujemo s kartico, se mora v naslovni vrstici trgovčevega spletnega mesta izpisati HTTPS, kar dokazuje, da gre za varno povezavo (šifriran prenos podatkov).
Svetujemo tudi uporabo varnih načinov plačila (npr. z mDenarnico) in varnostnih SMS-sporočil. Tako smo obveščeni o vsaki transakciji, opravljeni z našo kartico. Če transakcija ni znana in je nismo opravili sami, je treba čim prej blokirati kartico. Sodobne spletne banke večinoma omogočajo, da si uporabnik sam omogoči oziroma onemogoči spletne nakupe za posamezno kartico. Predvsem pa naj ljudje ne zaupajo podatkov o svoji kartici neznancem in naj jih ne pošiljajo po elektronski pošti, klepetalnicah ali po telefonu.«
Katere so še druge pogoste oblike prevar, ki jih zaznavate?
»V preteklih tednih smo zaznali kar nekaj poskusov phishinga v imenu FURS-a in Pošte Slovenije. Sicer pa opažamo, da je kljub pozivom k previdnosti precej prevar na področju investiranja. Čeprav so novice v povezavi z bajnimi zaslužki malce potihnile zaradi nedavnega dogajanja na trgu kriptovalut, žal prevaram v svetu naložb še ni videti konca. Opažamo, da so žrtve goljufov običajno začetniki na tem področju, ki so jih prepričali lažni oglasi, običajno pa gre za večje zneske in tako tudi večje izgube.«
Občasno slišimo tudi o tako imenovanih ljubezenskih prevarah. Za kaj pravzaprav gre?
»Te oblike prevar še morda bolj kot katere druge izkoriščajo psihološko ranljivost žrtev. Žrtve so najpogosteje ženske, ki s prevaranti prek Facebooka stkejo močno čustveno vez. Dogaja se celo, da posameznica ne verjame, da je žrtev prevare, in je noče prijaviti policiji, oz. to dojame šele, ko izgubi vse prihranke.«
Kje lahko ljudje najdejo informacije, kako prepoznati poskuse prevar, in na koga naj se obrnejo, če menijo, da so žrtev prevare?
Veliko koristnih informacij je mogoče najti na spletnih straneh ustanov, ki pri nas skrbijo za spletno varnost, še posebno bi priporočil obisk te povezave.
Tudi banke in druga večja podjetja skrbimo za ozaveščanje strank in širše javnosti. Na spletni strani Nove KBM smo zbrali kar nekaj koristnih informacij, kako prepoznati najbolj pogoste oblike prevar, ter nasvetov za varno spletno nakupovanje in uporabo plačilnih kartic. Za to, da bo nakupovanje in plačevanje v tem predprazničnem času varno in brezskrbno, lahko največ naredimo sami, in sicer če ravnamo v skladu s sloganom aktualne preventivne kampanje naše banke: Če nisi 100-odstotno prepričan, raje še enkrat preveri! Če pa menite, da ste žrtev prevare, o tem čimprej obvestite ponudnika storitve oz. banko in policijo. Hitro ukrepanje je namreč ključno za preprečitev oz. omejitev škode.«