2. maja 1921 so prvič zagnali anhovske peči. Od takrat naprej v Anhovem poteka proizvodnja cementa, ki je gradnik več kot polovice objektov v Sloveniji. V razvoj cementarne so v zadnjih 15 letih investirali več kot 150 milijonov evrov in tako uspeli zgraditi eno izmed tehnološko najsodobnejših in najučinkovitejših linij za proizvodnjo cementa v Evropi.
Z uspešnim delom preteklih let so v Salonitu Anhovo uspeli postaviti varne finančne temelje, ki omogočajo nadaljnja vlaganja. Na razvoj cementarne uprava družbe gleda celostno in v kontekstu trajnostnega razvoja. Razvojni načrti vsekakor upoštevajo okoljski vidik, a se v cementarni zavedajo tudi odgovornosti do gospodarskega in družbenega razvoja. Načrte, ki vodijo do brezogljične proizvodnje cementa, želijo izpeljati transparentno in odgovorno do sodelavcev, lokalne skupnosti in vseh drugih deležnikov, vključenih v zeleni prehod.
V Salonitu Anhovo so zaradi uspešnega dela in razvojnega načrtovanja pripravljeni na to, da lahko uvedejo naslednjo generacijo najsodobnejših inovativnih tehnologij. S tem pa bodo naredili bistveno več, kot to od njih zahtevajo trenutno veljavna zakonodaja in predpisi.
Član uprave dr. Tomaž Vuk je predstavil razvojne načrte družbe. Pojasnil je, "da investicije v najnovejše inovativne tehnologije hkrati pomenijo tudi pozitiven vpliv na okoljski odtis, konkretno na dodatno znižanje emisijskih parametrov."
Do leta 2025 načrtujejo uvedbo rešitev, ki bodo vodile do 15% znižanja ogljičnega odtisa in obenem omogočile znižanje ostalih parametrov, na primer tudi več kot prepolovitev trenutnih emisij NOx.
Strokovnjaki Salonita Anhovo so se povezali s priznanimi podjetji na področju zelenih tehnologij po vsem svetu in oblikovali prvi sklop ukrepov, za katerega bodo namenili 40 milijonov evrov:
- Razvoj visokozmogljivih cementov z nizkim ogljičnim odtisom – s skrbno izbiro surovin, primernih za proizvodnjo cementa in s spodbujanjem reciklaže gradbenih materialov v sklopu krožnega gospodarstva.
- Investicije v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov – postavitev sončnih elektrarn v skupni električni moči 5 do 10 MW.
- Nadaljnje izboljševanje energetske učinkovitosti proizvodnega procesa, tudi z uporabo odpadne toplote za proizvodnjo električne energije.
- Nadomeščanje klasičnih fosilnih goriv z alternativnimi viri in s tem prispevek k zniževanju emisij CO2 in razvoju krožnega gospodarstva.
- Že omenjene investicije v naslednjo generacijo inovativnih tehnologij, s katerimi bomo lahko še bistveno znižali naše vplive na kakovost zraka.
Dr. Vuk je zaključil z mislijo, da "v družbi Salonit Anhovo odločno in transparentno stopamo po poti zelenega prehoda v cementi industriji, ki ga z Evropskim zelenim dogovorom spodbuja tudi Evropska komisija, saj si želimo živeti vrednote trajnostnega razvoja in se nadalje razvijati skupaj z lokalnim okoljem".
Član uprave mag. Dejan Zwitter je v nadaljevanju novinarske konference predstavil poslovne rezultate družbe. Poudaril je, da je družba Salonit Anhovo kljub zahtevnim gospodarskim razmeram v letu 2020 dosegla 78 milijonov evrov prihodkov, kar je za 3 % več kot leta 2019. Na domačem trgu so uspeli prihodke iz slabih 40 milijonov evrov povečati na dobrih 42 milijonov evrov. Domači trg predstavlja 54 % prihodkov od prodaje, uravnovešeno razmerje prihodkov med domačim in tujimi trgi pa ostaja dolgoročni strateški cilj družbe. V 2020 je Salonit Anhovo ustvaril skoraj 11 milijonov evrov dobička. Ob tem je mag. Zwitter poudaril, da nenehno investirajo v razvoj lokacije – lani slabih 8 milijonov evrov, letos je v planu preko 12 milijonov.
Dodana vrednost ostaja v veliki večini v regiji. Vodstvo cementarne je vsa leta vodilo načelo, da dobički omogočajo investicije v posodobitve, ki v veliki meri znižujejo tudi vplive na okolje. Mag. Zwitter je poudaril, da si prizadevajo tudi za to, "da povprečna plača v cementarni raste iz leta v leto, na osnovi rasti produktivnosti in dobičkov. Že danes je v cementarni nivo plač 22% nad povprečjem v Sloveniji in 30% nad povprečjem na Goriškem, letošnji regres pa bo znašal 1.900 evrov za vseh 350 zaposlenih v Skupini Salonit."
Mag. Zwitter meni, da je "pri zelenem prehodu eden od pomembnih izzivov v tem, da v celotni družbi ustvarimo pripravljenost sprejemanja inovativnih tehnoloških rešitev. Tekmujemo namreč s konkurenco po celem svetu. Kot odgovoren gospodarski subjekt stremimo k pragmatičnemu napredku. Ne živimo v preteklosti, niti ne želimo slediti utopijam, ampak verjamemo v uspešno postopno prilagajanje s skrbno načrtovanimi in izvedljivimi koraki. Za slednje potrebujemo tudi spremenjena dovoljenja, za katera si bomo tako kot doslej prizadevali na transparenten način."