Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) kažejo, da smo od leta 2010 z 22,40-odstotne stopnje ločevanja stanje vztrajno izboljševali do leta 2020, ko smo zabeležili stopnjo 59,20 %. To so tudi zadnji aktualni podatki, ki kažejo, da je zavedanje glede reciklaže v Sloveniji izjemno zrastlo. Hkrati pa 40 % kaže prostor za izboljšavo do popolne družbe brez odpadkov.
Kaj je zero waste?
Na spletni strani Društva Ekologov brez meja je navedena definicija, kaj pomeni zero waste. Na Mednarodni Zero Waste zvezi (Zero Waste International Alliance) so leta 2004 sprejeli definicijo in jo leta 2018 dopolnili.
Zapisali so, da nosi pomen ohranjanja vseh virov skozi odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže in snovi, brez sežiganja in izpustov v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov ali ljudi.
Ker je občinam, v katerih kranjska komunala izvaja gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, mar, so te v polnem teku do družbe brez odpadkov. Mestna občina Kranj ter Občine Šenčur, Naklo, Preddvor in Jezersko so namreč v procesu pridobivanja naziva zero waste. Zato so se predstavniki občin, Komunale Kranj ter člani več društev, javnih zavodov, tabornikov in drugih, ki so se povabilu na delavnice v velikem številu odzvali, srečali na razširjenih Zero waste delavnicah, ki so jih izvedli predstavniki Ekologov brez meja.
Potek delavnic
Delavnice so bile osredotočene na reševanje izzivov v različnih bivalnih okoljih. Na prvih dveh srečanjih so se osredotočili na prikaz čim bolj podrobne slike trenutnega stanja in iskanje učinkovitih ukrepov. Intenzivne delavnice so bile vsebinsko prilagojene iskanju rešitev v urbanih središčih, na področju naselij z individualnimi hišami in v ruralnem in razpršenem okolju, kjer ni odvoza odpadkov od vrat do vrat.
Delavnice so potekale virtualno, predstavniki so sodelovali v mešanih skupinah. Deljenje zamisli in iskanje rešitev je zanimivo tudi z vidika povezovanja različnih znanj in izkušenj.
Tretji dan delavnic je potekal tako, da so se predstavniki lotili razblinjanja mitov o tematiki ločevanja in recikliranja odpadkov, v ospredju je bila strategija družbe brez odpadkov. Zapisali so naslednje mite.
Miti o ločevanju in recikliranju odpadkov
1. Komunala ne ločuje odpadkov, ampak vse meče v isti koš.
Komunala Kranj dosledno ločuje različne vrste odpadkov, saj jih k temu zavezuje zakonodaja. Redno zbiranje odpadkov se sicer izvaja z istimi smetarskimi vozili, vendar se odpadki zbirajo ločeno glede na vrsto po različnih progah in urnikih. Praznjenje ekoloških otokov poteka po istem načelu.
Komunala Kranj si želi, da bi bili uporabniki čim bolj motivirani k ločevanju in bi tako posledično vsak dan pridelali manj odpadkov. Manjše količine odpadkov bi pomenile manjše obremenitve za okolje, posledično pa bi neposredno vplivale tudi na znižanje cen računov uporabnikov.
2. Komunala je plačana za to, da pobira in ločuje odpadke.
Ločevanje odpadkov je na izvoru odgovornost uporabnikov in brez njihovega sodelovanja Komunala Kranj ne more izvajati zbiranja ločenih odpadkov, kar je tudi njihova osnovna naloga.
Če so odpadki med seboj pomešani, bodo v taki obliki tudi odpeljani v center za ravnanje z odpadki, kjer bodo opravili naknadno ločevanje in obdelavo, kar pomeni, da bodo to storitev tudi dodatno zaračunali. To pa se odraža na položnicah uporabnikov.
3. V zbirni center je nemogoče odpeljati vse odpadke, zato se ti znajdejo v naravi.
Odpadki, ki jih uporabniki oddajo v zbirnem centru, morajo biti ločeni ali pa jih uporabnik sortira ob oddaji. Odloži jih v ločene zabojnike, za kar je potreben “napor”, ki ga pri odlaganju v naravi ni. Komunala Kranj je pripravila jasna navodila, katere odpadke prevzemajo zbirni centri, in so dostopni vsem na njihovi spletni strani.
Tam najdete navodila, kam odpeljati tiste odpadke, ki jih zbirni centri ne smejo prevzeti. Ne pozabite, da so zbirni centri v vaši bližini.
4. Ni dovolj zabojnikov za tekstil.
Zabojniki za tekstil so na javnih dostopnih mestih postavljeni v soglasju z lokalno skupnostjo in zbiralcem (Humana, Tekstilko). Komunala Kranj tekstilne odpadke zbira le v zbirnih centrih.
Sicer pa tekstil lahko oddamo v humanitarne namene, ga izmenjamo, oddamo v trgovine ponovne rabe. Več idej, kam z rabljenimi oblačili, najdete na spletu.
5. Zero waste je drag štos.
Če pogledamo širšo sliko in v računico vzamemo stroške celega leta, zero waste ni drag štos.
Res je le, da je veliko odvisno od tega, kaj kupujemo in kje. Ko se odločimo za spremembe, je prvo pravilo, da se v delo ne zaženemo brezglavo, ampak premišljeno in načrtovano. Kar je uporabno (pa čeprav plastično), uporabljamo naprej, dokler ne porabimo oz. dokler se ne uniči. Šele takrat se podamo v nakup kakovostnih in trajnih alternativ. Mit so razbijali Ekologi brez meja v tem članku.
6. Ločevanje odpadkov je za ljudi preveč zapleteno.
V Sloveniji je za velik del ločenega zbiranja že poskrbljeno. A tudi če občina ne uvaja dodatnih nadgradenj zbiranja, je ključno, da občane oskrbi z jasnimi in jedrnatimi informacijami, s katerimi spodbuja ločevanje.
Občane je treba redno seznanjati z zbiranjem različnih tokov odpadkov, s podatki o tem, kateri izdelki sodijo v vsakega od teh tokov, pa tudi s časom in krajem zbiranja. Ko dobijo lokalne skupnosti jasne informacije, se tudi bolj angažirano vključujejo v take sisteme ločenega zbiranja, kar pa pomeni večjo količino in čistočo materialov, ki se jih da reciklirati.
7. Uporabniki še vedno ne vedo, kaj sodi v zabojnik za mešane odpadke.
V Abecedniku ločevanja odpadkov, ki je objavljen tukaj, je jasno navedeno, kaj sodi v posamezen zabojnik. Načeloma velja, da vse, kar ne sodi v rjav (bio odpadki), rumen (odpadna embalaža), moder (papir) in bel (steklo) zabojnik in hkrati nima znaka za nevarnost, ni zdravilo, odpadna elektronika, odpadno jedilno olje, klavnični odpadek, kadaver poginulih živali ali kosovni odpadek, sodi v zeleni zabojnik (mešani komunalni odpadki).
Poenostavljeno, kar posesamo in pometemo z metlo, gre načeloma v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Še vedno pa velja, da lahko uporabniki pokličejo brezplačno številko Komunale Kranj 080 35 55 in preverijo, če niso prepričani.
8. Prebivalci so o zero waste premalo osveščeni.
Za starejše generacije zero waste ni nič novega. Bili so vajeni in naučeni, velikokrat tudi primorani ohranjati izdelke tako dolgo, da so lahko izkoristili vsak del in funkcionalnost.
Časi se spreminjajo in s tem naše navade. Moramo se vrniti korak nazaj, se vprašati, ali neko stvar res potrebujmo, preden jo kupimo. Čim dlje moramo uporabljati in ohranjati tisto, kar danes že obstaja.
Promocija odgovorne in premišljene potrošnje, proizvodnje in izrabe materialov je pomembna in nujna. O tem je treba več govoriti, iskreno in preprosto, da bo koncept razumel prav vsak prebivalec.
9. Družbe brez odpadkov niso mogoče.
Družba brez odpadkov ni cilj, temveč je pot. Prehod ni enostaven in se ne zgodi z danes na jutri, ampak s posameznimi koraki, ki vodijo k zmanjševanju in ločenemu zbiranju. Slednje dokazujejo številne lokalne skupnosti po Evropi in svetu, ki so se zavezale, da se bodo s težavami odpadkov soočile in ukrepale.
To jim seveda ne bi uspelo, če ne bi bila miselnost in delovanje skupnosti v smeri zero waste poenotena in če prebivalci teh skupnosti ne bi razumeli problema trenutne prevelike potrošnje. Pri tem so ključnega pomena sprememba kulture, izobraževanje in vključevanje skupnosti.
Zero waste družba bomo postali, ko nam bo uspelo znižati porabo materialov in energije ter se ne bomo zanašali samo na zmožnosti recikliranja.
Vse to in še več so ugotavljali predstavniki v skupinah. Skupna ugotovitev je bila, da ob vsakem uvajanju novosti in sprememb vedenja ter vzorcev običajno naletimo na neugodje. Slednje izhaja iz nepoznavanja področja ali pa je posledica slabega informiranja. Poleg vsega pa je vedno bolj udobno vztrajati v starih vzorcih, saj novi izzivi od nas zahtevajo določen napor.
Pravilne informacije in jasna razlaga so temelj vsakega novega projekta in tako je tudi z zero waste strategijo, ki jo pet občin v sodelovanju z Ekologi brez meja in Komunalo Kranj pripravlja za svoje občanke in občane.
Odpadki, ki jih proizvedemo
Povprečen Slovenec na leto zavrže 67 kilogramov hrane.