Tekmovanje za veliko zmagovalko pekovskega tekmovanja Naj slovensko pecivo še vedno poteka in ena od treh finalistk, katerih pecivo že lahko kupujete v Mercatorju in s tem pomagate pri odločitvi o zmagovalki, je Meta Kocjančič iz Sečovelj. Simpatična Primorka, ki zase pravi, da je ena redkih originalnih Istrank, potomka šavrink, se je lotila priprave potične torte. Povedano drugače: sestavine za tradicionalno slovensko potico je uporabila za slastno torto modernega videza, ki je tudi na pogled izredno privlačna.
In kako je Meta tradicionalno slovensko orehovo potico spremenila v torto? Iz rozin je naredila žele, orehe namočila s kavo, spekla biskvit, vse skupaj pa prelila s kremo in zamrznila. Torta je nežna in mehka, sočna pa ostane nekaj dni. Ji bo uspelo odnesti sladko zmago? Odločitev je vaša.
In zdaj ste na vrsti vi, da do 16. 12. z nakupom ene od treh dobrot, ki se je uvrstila v veliki finale, odločite o zmagovalki, ki bo za nagrado prejela 2000 evrov. Z odkupom zmagovalnega peciva pa bo Mercator poskrbel, da njena sladka pregreha nikoli ne bo šla v pozabo.
Žirantka Polona Klančnik: "To je drzna poteza"
"To je zelo zelo drzna poteza. Da si nekdo upa potico, slovensko kraljico, spremeniti v torto …" je Metino potično torto komentirala žirantka Polona Klančnik, kraljica peke z drožmi. "Pa da ne boste mislili, da nisem navdušena. Jaz sem navdušena, ampak čakam okuse, ker če bodo ti funkcionirali kot v potici, potem vemo, kaj bomo imeli za praznike na mizah."
Zamisel za to, da slovensko kraljico sladic spremeni v torto, je dobila pred noninim 85. rojstnim dnem. Potica pri njih na nobenem praznovanju nikoli ne manjka in ker je razmišljala, kakšno drugačno torto bi lahko spekla noni, je nastala ideja o potični torti. Njene glavne sestavine so enake sestavinam klasične orehove potice (torej rozine, orehi, rum), a hkrati je potična torta veliko bolj sočna in v hladilniku zdrži nekoliko dlje od potice, za katero vemo, da jo je priporočljivo čim prej pojesti, da se ne izsuši.
Peka je njena velika ljubezen in poklic
Meta je profesionalna slaščičarka, ki si življenja ne zna predstavljati brez peke. Če ne bi pekla, bi bila izgubljena, saj v življenju ne počne nič drugega, kot peče in kuha, pove. Sprva se je peke lotila kot hobija, ki se je nato spremenil v njen poklic. Zdaj skrbi za sladke dobrote v prestižni verigi hotelov na slovenski obali, na kar je izredno ponosna.
Meta je ljubezen do peke prevzela od svoje none, ki jo mnogi na Obali poznajo prav zaradi njenih okusnih slaščic. Prav skupaj z nono je Meta pri rosnih osmih letih naredila svojo prvo torto – klasičen tortni biskvit, obložen s sadjem. Metina nona razkrije tudi, da ji sprva Meta ni tako navdušeno pomagala pri peki, je pa vedno z veseljem na skrivaj s prstom kradla kreme, ki jih je nona pripravljala za svoje sladice.
Potica je naša daleč najbolj tradicionalna sladica
Potica je zagotovo naše najbolj tipično, najbolj tradicionalno pecivo, ki je dandanes dobro znano tudi zunaj slovenskih meja. Njeno najstarejše poimenovanje sicer sega v čase Primoža Trubarja, ki jo je v svojih delih leta 1575 in 1577 poimenoval 'povitica'. Najstarejši recept zanjo pa je v šesti in sedmi knjigi Slava vojvodine Kranjske leta 1689 objavil Janez Vajkard Valvasor, ki je hkrati zapisal tudi razliko med izrazi pogača, kolač in presnec. Enotno poimenovanje potica se je ustalilo šele v 18. stoletju, izraz slovenska potica pa se je začel uporabljati v 2. polovici 19. stoletja.
Nekoč so slovenske potice pripravljali z nadevi iz suhega sadja, kot so bili krhlji jabolk ali hrušk, dodatno so jo sladkali z medom. Kot nadev namesto sadja so uporabljali tudi orehe, lešnike, pehtran in bučna semena, rozine so začeli za nadeve potic uporabljati kasneje. Dandanes poleg sladkih potic z najrazličnejšimi nadevi (kot so makov, lešnikov, orehov, čokoladni, kokosov in tako naprej) poznamo tudi slane različice potic – ocvirkovko, špehovko in druge.