V mestih, ki so še posebej izpostavljena poletni vročini, so tudi nepogrešljiv del celovite strategije prilagajanja nanje. Zato sta Umanotera in društvo Focus v najnovejšo zbirko slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb kot dobre prakse na področju upravljanja z mestnim drevjem vključila občine Kočevje, Ajdovščina in Celje, kot primer uspešnega sodobnega lesnopredelovalnega podjetja pa koroško skupino Lesoteka.
Drevesa v mestih niso le lepa kulisa, temveč igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju sence in hlajenja ob poletni vročini, pa tudi pri izboljšanju kakovosti zraka, zadrževanju vode, zmanjševanju hrupa in zagotavljanju življenjskega prostora za živali. S tem izboljšujejo kakovost bivanja prebivalcev v urbanem okolju. Dobre prakse in izkušnje na področju upravljanja z mestnim drevjem so zato pomembne in vredne prenosa v druga okolja.
V Kočevju je občina vzpostavila kataster mestnih dreves, na podlagi katerega načrtujejo ukrepe upravljanja z drevesi ter načrtujejo sadnjo novih. Vsako leto posadijo vsaj 30-40 novih dreves. Zaradi odgovornega ravnanja so prejeli naziv »svetovno mesto dreves«. V Ajdovščini so sredstva zasebne donacije namenili sajenju dreves in grmovnic ter pridobivanju znanja o pravilnem upravljanju z drevjem. Tudi Celje ne zaostaja – vzpostavili so mestni sadovnjak ter novi Park drevesCE in vsako leto zasadijo okoli 150 novih sadnih ter cvetočih medovitih dreves.
Primer dobre prakse
Slovenija se ponaša z dolgo in bogato zgodovino trajnostnega upravljanja z gozdovi, ki so naš najpomembnejši ponor CO₂, les iz njih pa naša edina gospodarsko pomembna surovina. Iz te tradicije je izšlo lesnopredelovalno podjetje Lesoteka, ki se ukvarja s celotno verigo, od sečnje v koroških gozdovih do končnega izdelka – lesene hiše. Njihov glavni cilj je predelava lesa doma in ponudba slovenskega lesa slovenskim uporabnikom. Z izdelavo tradicionalnih brunaric in sodobnih hiš iz križno lepljenega lesa ponujajo okolju prijazne rešitve, saj imajo hiše iz lesa izjemno nizek ogljični odtis.
V vgrajenem lesu ogljik tudi ostane vezan za celotno življenjsko dobo hiše, ki lahko dosega tudi več kot 100 let, kar prispeva k zmanjšanju vsebnosti CO₂ v ozračju. Lesoteka je odličen primer uspešnega prehoda iz gozdnega gospodarstva v sodobno lesnopredelovalno podjetje, ki je v svojem okolju tudi pomemben zaposlovalec in s svojo dejavnostjo prispeva k ohranjanju poseljenosti podeželja.
anja.scuka@styria-media.si