Zero waste gibanje v Evropi povezuje že več kot 470 lokalnih skupnosti in je gonilo krožnega gospodarstva. Nastalo je iz protisežigalniških zahtev po ohranjanju virov brez ogrožanja zdravja ekosistemov in ljudi. Zero waste občine oblikujejo za to pristojni odbor in na občinskem svetu sprejmejo strategijo z jasno opredeljenimi cilji in ukrepi za doseganje ničelnih odpadkov, ki vključujejo odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže in snovi.
Prve slovenske občine - Ljubljana, Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer - so zero waste strategijo predstavile 8. septembra 2014, danes pa je v mreži 19 občin, kar predstavlja 25 odstotkov prebivalstva. Te občine so "z načrtnim delom skupaj preprečile za vsaj 20.470 ton mešanih komunalnih odpadkov, ponekod pa tudi celokupno zmanjšale količine odpadkov," so poudarili v sporočilu.
Dobre prakse prenesli tudi na področje turizma
Dobre prakse odgovornega ravnanja z naravnimi viri in odpadki so Ekologi brez meja prenesli tudi na področje turizma, kjer so doslej pri preprečevanju nastajanja odpadkov, kot pravijo sami, zelo uspešno sodelovali z 19 prireditvami, štirimi nastanitvenimi in tremi gostinskimi ponudniki. Sodelujejo tudi na na mednarodni ravni, kjer v okviru Mission Zero Academy delujejo kot mentorji in revizorji.
"Slovenske dobre prakse so bile uporabljene kot referenca pri oblikovanju politike EU za določitev cilja 65-odstotne stopnje recikliranja do leta 2035. Danes se evropske občine počasi približujejo ravni, ki jo je Ljubljana dosegla pred desetimi leti, zaradi pomembnega dela Ekologov brez meja pa je Slovenija evropska država z največjim številom certificiranih zero waste občin," je po navedbah organizacije v voščilu zapisal ustanovitelj Zero Waste Europe Joan Marc Simon. Dodal je, da je Slovenija danes dobro znana svetovna najboljša praksa na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi.
Interes je v porastu
Na slovesnosti ob deseti obletnici programa je prisotne nagovoril tudi znanstveni koordinator Zero Waste Europe Enzo Favoino. V nagovoru je izpostavil ključne gradnike slovenskega uspeha - zavzetost, povezovanje, učinkovit prenos dobrih praks in ambicioznost.
Interes za doseganje pozitivnih učinkov odgovornega ravnanja z naravnimi viri in odpadki je še vedno v porastu, so zapisali v organizaciji. Tako je prav na dan obeležitve desete obletnice zero waste programa na Zelenem dnevu Poljanske doline potekala predstavitev zero waste strategije za občino Gorenja vas - Poljane.
"Več nas je, lažje bo, saj sodelovanje vodi do manj podvajanja dela in večje možnosti za vpliv na širši okvir," je na slovesnosti poudaril generalni sekretar društva Jaka Kranjc. Ta verjame, da je vloga organizacije v povezovanju in pomoči pri doseganju ciljev za družbo brez odpadkov.