Amazonski pragozd velja za pljuča sveta, a se do njega še vedno vedemo mačehovsko. V njem živi okoli tri milijone živalskih in rastlinskih vrst ter okoli milijon pripadnikov tamkajšnjih staroselcev, pomemben je pa za ves planet.

Mednarodna študija, ki jo je vodila Zvezna univerza Santa Caterina v Braziliji in je bila objavljena v reviji Nature, poudarja nujnost sprejetja ukrepov, na primer z obnovo najbolj ogroženih območij, zaviranjem krčenja gozdov in osredotočanju na obnovljive vire energije.

Študija opozarja, da bi amazonski gozd lahko prešel na točko, ko ne bo več vrnitve, že leta 2050. To bi imelo nepredvidljive in daljnosežne posledice za ves planet. 

Pomen amazonskega gozda ne bi smel biti podcenjen, saj nima samo bistvenega pomena za ohranjanje globalne temperature, pač pa je tudi velik vir pitne vode.

Sprosti 20 odstotkov vsega svetovnega kisika

Krčenje gozda lahko vpliva na tok oceanov, pa tudi na zaloge ogljika. Amazonski gozd se namreč razprostira na več kot 4,1 milijona kvadratnih kilometrov in pokriva 60 odstotkov Brazilije. Vsebuje eno petino svetovne pitne vode in okoli 30 odstotkov svetovnih rastlinskih in živalskih vrst.

Tropski gozd zajema ogljik oziroma ogljikov dioksid in proizvaja kisik, ki je potreben za dihanje. Amazonski pragozd zajame na leto dve milijardi ton ogljikovega dioksida in sprosti okoli 20 odstotkov vsega svetovnega kisika.

Ekosistemi so sicer vedno izpostavljeni določeni stopnji stresa zaradi zunanjih vplivov. Ko je določen prag presežen, pa podležejo pritisku, kar povzroči obsežne spremembe. Amazonski pragozd bi lahko podlegel že leta 2050, ugotavljajo strokovnjaki.

Avtorji študije so analizirali številne dejavnike, vključno z globalnim segrevanjem, količino in intenzivnostjo padavin, dolžino sušnega obdobja in krčenjem gozdov. Glede na pridobljene rezultate bi lahko amazonski gozd do leta 2050 dosegel kritično točko.

Slovenija Kaj se bo zgodilo z ukrajinskimi sirotami v Sloveniji? Realnost Kilde še vedno na invalidskem vozičku

dezurni@styria-media.si