Delež energije iz obnovljivih virov v slovenski bruto končni rabi energije je v 2022 tretje leto zapored dosegel 25 odstotkov, kolikor je tudi slovenski cilj po evropski zakonodaji. A tretje leto v nizu je cilj Slovenija dosegla le z uporabo statističnega prenosa obnovljive energije iz druge članice EU. Za 2022 je dogovor o tem sklenila s Hrvaško.
Potem ko je Sloveniji za leti 2020 in 2021 sporazum o statističnem prenosu obnovljive energije sklenila s Češko, je za 2022 dogovor o tem sklenila z južno sosedo. Sporazum je bil podpisan lani decembra, med drugim pa določa, da je obseg statističnega prenosa deleža obnovljivih virov energije za leto 2022 1193 gigavatnih ur s ceno 9,1 evra za megavatno uro. Prenos bo tako Slovenijo stal 10,86 milijona evrov.
Brez uporabe mehanizma statističnega prenosa obnovljive energije iz druge članice je doseženi delež znašal 22,94 odstotka, je danes objavil statistični urad. Z upoštevanjem statističnega prenosa obnovljive energije je nato dosegel ciljnih 25 odstotkov.
V sektorju ogrevanja in hlajenja je znašal 33,99 odstotka, v sektorju električne energije 37,01 odstotka, v sektorju transporta pa 7,83 odstotka.
Prenovljena direktiva še bolj ambiciozna
Slovenijo k doseganju 25-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov zavezuje direktiva EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki je del evropske podnebno-energetske zakonodaje. Ta direktiva je sicer na evropski ravni za 2020 določila 20-odstotni cilj pri deležu obnovljivih virov, v 2022 pa je delež dosegel 23 odstotkov.
Lani jeseni je bila na ravni unije sprejeta prenovljena direktiva o obnovljivih virih, ki krepi ambicioznost na področju uporabe obnovljivih virov v različnih sektorjih, njen cilj pa je povečati delež uporabe obnovljivih virov energije v EU do 2023 na najmanj 42,5 odstotka, s ciljem doseči 45-odstotni delež.
Do konca junija posodobljen NEPN
Do leta 2030 ima Slovenija na podlagi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta zastavljen krovni nacionalni cilj doseči najmanj 27-odstotni delež obnovljivih virov v končni bruto rabi energije. Za sektor toplote in hlajenja je cilj 41,4 odstotka, za sektor proizvodnje električne energije 43,3 odstotka in za sektor prometa 20,8 odstotka, pri čemer naj bi delež biogoriv dosegel vsaj 11 odstotkov.
A v teku je posodobitev omenjenega načrta, ki jo mora vlada dokončno sprejeti do konca junija letos. Cilj glede zahtevanega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije v letu 2030 bo po dosedanjih napovedih po novem postavljen na ravni od 30 do 35 odstotkov, odvisno od ambicioznosti sprejetih ukrepov v energetskem in podnebnem načrtu.