Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Gregor Macedoni sta danes podpisala pogodbo o vzpostavitvi podnebne pisarne za občine in regije. Projekt, vreden 199.000 evrov, je zasnovan kot javno-javno partnerstvo in bo trajal od novembra 2024 do oktobra 2026 z namenom nadaljevanja dejavnosti tudi po izteku pogodbenega obdobja.
Podnebne pisarna bo pripomogla k reševanju izzivov podnebnih sprememb, katerih posledice se čutijo zlasti na lokalni ravni, kjer občine nosijo velik del bremena odpravljanja škode. Cilj projekta je dolgoročno krepiti podnebno odpornost slovenskih občin in regij, jim pomagati pri obvladovanju podnebnih tveganj ter integraciji prilagajanja na podnebne spremembe v občinske in regionalne načrte ter prostorske akte. "Prilagajanje na podnebne spremembe zahteva aktivno podporo in usmerjanje tako s strani države kot lokalnih oblasti, saj so izzivi, s katerimi se soočamo, konkretni za posamezna območja," je ob podpisu pogodbe poudaril minister Kumer. Podnebna pisarna bo občinam zagotavljala ključne informacije za razvoj ukrepov prilagajanja, strokovna izobraževanja ter tehnično pomoč pri prijavah projektov prilagajanja na razpise.
Med pomembnejšimi cilji projekta je krepitev zmogljivosti občinskih uprav. Te bodo bolje opremljene za načrtovanje prilagoditvenih ukrepov, kot so usmerjanje poselitve stran od ogroženih območij in povečanje odpornosti infrastrukture na poplave, vročinske valove ter druge vremenske ekstreme. Projekt bo omogočil tudi aktivno obveščanje občin o nacionalnih in evropskih ukrepih za podporo prilagajanju, s čimer se bo izboljšala pripravljenost občin na izvajanje ukrepov na lokalni ravni.
Most med strateško in operativno ravnjo
Predsednik SOS Gregor Macedoni je ob tem poudaril, da je ta pomemben korak rezultat dolgoletnih prizadevanj Skupnosti občin Slovenije in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. "Podnebna pisarna bo občinam nudila ključno podporo pri prilagajanju na podnebne spremembe, jim pomagala pri pripravi projektov, organizirala izobraževalne in svetovalne aktivnosti ter omogočila učinkovitejše sodelovanje z državo in drugimi institucijami. Predstavljala bo pomemben most med strateško in operativno ravnjo. V širši globalni skupnosti že nekaj časa velja, da se trajnostnega razvoja ne more izvajati in dosegati zastavljene podnebne cilje brez celovitega opolnomočenja in izvajanja ukrepov na lokalni ravni. V Skupnosti občin Slovenije verjamemo, da bomo s pomočjo aktivnosti podnebne pisarne za vse slovenske lokalne skupnosti lažje dosegli strateške okoljske cilje države," je še dodal.
Med aktivnosti podnebne pisarne bodo sodile izdajanje brošur o prilagajanju na lokalni ravni, priprava mesečnih e-novic, vzpostavitev podnebnega spletnega portala z aktualnimi informacijami ter oblikovanje kataloga dobrih praks prilagajanja. Ključni poudarek pri prilagoditvenih vsebinah bo namenjen področjem, za katera so pristojne občine, kot je urejanje poselitvenih območij in infrastrukturnih prilagoditev za zmanjšanje tveganj zaradi podnebnih ekstremov.
Podpora prilagoditvenim ukrepom občin je ključnega pomena
Lokalna raven ima osrednjo vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe, saj občine najbolje poznajo lokalne izzive in so prilagodljive pri odzivanju na ekstremne vremenske dogodke. Ker občine opravljajo širok nabor nalog in so neposredno odgovorne za zaščito prebivalcev in infrastrukture, je podpora prilagajanju še toliko bolj pomembna. Poleg tega so aktivnosti usmerjene tudi na regionalno raven, saj bo v okviru sprejemajočega se Podnebnega zakona pripravljena nacionalna strategija prilagajanja z 12 regionalnimi akcijskimi načrti, katerih pripravo bodo izvajale regionalne razvojne agencije. Minister je pri tem dodal, da lokalne skupnosti s svojim poznavanjem terena in prožnostjo najbolje prepoznavajo vplive podnebnih sprememb in so ključne za pravočasen odziv na lokalni ravni. Prav zaradi specifičnosti in pogostih vremenskih ekstremov je podpora prilagoditvenim ukrepom občin ključnega pomena za trajnostni razvoj.
Slovenija se po ekonomskih škodah zaradi vremenskih in podnebnih ekstremov uvršča na prvo mesto v Evropski uniji. Med letoma 1980 in 2023 je škoda dosegla 17,5 milijarde evrov, kar znaša približno 8.700 evrov na prebivalca. Te škode poudarjajo nujnost in dolgoročni pomen prilagoditvenih ukrepov za varnost in trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. Podnebna pisarna bo s pomočjo MOPE in SOS igrala ključno vlogo pri doseganju teh ciljev ter pri zagotavljanju učinkovite podpore občinam in regijam za prilagajanje na podnebne spremembe, kar bo pripomoglo k bolj trajnostno usmerjeni prihodnosti.