Kot je na dogodku v okviru konference, ki jo je organiziralo društvo Focus, povedala Brigitta Bozso iz mreže organizacij Climate Action Netwoek Europe (CAN Europe), je poročilo, ki ga je pripravil konzorcij 14 nevladnih organizacij iz 13 evropskih držav, pokazalo, da bi neposredne koristi pospešenega zelenega prehoda za celotno območje EU do leta 2030 znašale vsaj 1000 milijard evrov. Za Slovenijo so medtem skupne finančne koristi do leta 2030 ocenjene na 3,7 milijarde evrov oz. 7,1 odstotka bruto domačega proizvoda.
Po prepričanju sodelujočih na okrogli mizi je za izboljšanje podnebnega in energetskega ukrepanja držav EU pomembna prenova nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav, ki pa so po opozorilih nevladnikov v nekaterih državah trenutno zastavljeni premalo ambiciozno. Članice unije morajo končne različice prenovljenih načrtov Evropski komisiji sicer posredovati do konca junija letos.
Genady Kondarev iz podnebnega think tanka E3G je na okrogli mizi kot enega od glavnih problemov, s katerim so se še do nedavna srečevale države srednje- in vzhodnoevropske regije, izpostavil odsotnost zavedanja o razsežnosti posledic podnebnega neukrepanja. Po njegovih besedah je bistven korak v razmišljanju še posebej težko narediti manjšim in manj razvitim državam, te tudi težje sprejmejo dejstvo, da lahko imajo od uvedbe sprememb ekonomske koristi.
Večje ambicije na področju prometa
V primeru slovenskega podnebnega in energetskega načrta so kritike civilne družbe usmerjene v to, da bi morala Slovenija okrepiti ambicije na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz prometa. Kot je poudarila Katarina Trstenjak iz Instituta Jožef Stefan, ki sodeluje pri pripravi posodobljene verzije načrta, je ena od možnih rešitev za zmanjšanje prometa boljše prostorsko načrtovanje na lokalnih ravneh in boljše povezovanje novonastalih sosesk ter industrijskih con z javnim potniškim prometom.
Težavo v manjših krajih predstavlja tudi zapiranje storitev poštnih in bančnih poslovalnic, kar znova spodbuja uporabo osebnih avtomobilov. Ko je govora o ukrepih na področju javne prometne infrastrukture, pa je navedla, da so bistvene izboljšave železniške infrastrukture. Bolje bi bilo treba povezati tudi javni in mestni potniški promet.
Naučiti se je treba, delati stvari drugače
Vodja sektorja za energetsko politiko in načrtovanje na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo in trajnostni razvoj Vjekoslav Jukić je poudaril, da je Hrvaška v svojem podnebnem in energetskem načrtu že dvignila ambicije, še vedno pa je potrebnega veliko dela, da se ti dejansko prilagodijo potrebam zelenega prehoda.
Na področju transporta je treba po njegovem mnenju spremeniti paradigmo in se naučiti, kako stvari početi drugače, kot da se, kot je ponazoril, "s svojim cestnim terencem pripelješ do fitnes centra, da lahko tam kolesariš". Po njegovih besedah poskušajo na Hrvaškem v zelenem prehodu najti priložnosti, še posebej pri obnovljivih virih energije zaradi naravnih danostih sonca, vode in vetra, ki so jim na razpolago. Iščejo pa tudi odgovore na to, kako na to pot preusmeriti velika naftna podjetja.
Po mnenju sodelujočih pa je treba ukrepe zelenega prehoda približati tudi ljudem. Po Jukićevih besedah je treba ljudem razložiti, da prehod ne bo lahek in da so spremembe pomembne, a hkrati, da to ne bodo spremembe na slabše, temveč na bolje.
Kondarev pa je dejal, da je treba ljudem predstaviti, da lahko imajo od njih lokalne skupnosti različne koristi - od finančnih do zdravstvenih. Da bi morali prednosti, ki jih prinaša zeleni prehod, bolje pojasniti tudi slovenski javnosti, je ocenila tudi Trstenjak.