Pred časom so nam ljubljanski komunalni delavci, ki skrbijo za odvoz smeti v ljubljanskih Dravljah zaupali, da njihova ekipa v enem tednu odpelje 40 ton mešanih odpadkov, 20 ton embalaže in 10 ton papirja. Slovenija ima preko 2,1 milijona prebivalcev, zato si lahko predstavljamo, koliko odpadkov vsak od nas v enem letu proizvede. Le redki se vprašajo, kaj se zgodi z odpadki po tem, ko se jih znebijo.
Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da je bilo v lanskem letu v Sloveniji zbranih več kot 11,8 milijona ton vseh vrst odpadkov. Na letni ravni je bilo zbranih največ kosovnih odpadkov do zdaj, pri čemer gre za posledico avgustovskih poplav. Za predelavo po končnih postopkih je bilo predvidenih šest odstotkov več odpadkov kot leta 2022. Od vseh zbranih odpadkov je bilo 82 odstotkov ali skoraj 9,8 milijona ton gradbenih.
Predelovalnica se razprostira na približno 40.000 kvadratnih metrih in je ločena na tri dele; enoto za lahke frakcije, kjer se predelujeta folija in papir, kovinski del in enoto za predelavo materialov z visoko energijsko vrednostjo.
Vsi tovornjaki, ki odpadke pripeljejo, morajo najprej zapeljati do vhodne kontrole, kjer preverijo stopnjo radioaktivnosti odpadkov. Ti namreč ne smejo vsebovati povišane vrednosti klora, vlage ali kalorij. Parametre kasneje preverijo tudi v laboratoriju na vzorcih pridobljenih zmesi.
Najprej smo si ogledali prostor za predelavo materialov z visoko energijsko vrednostjo v trdno gorivo (ang. RDF). Gre za poseben postopek in metode, ki ne smejo škodovati okolju in ogrožati zdravja ljudi. To je rešitev za tiste odpadke, ki niso primerni za nadaljnjo reciklažo oziroma snovno predelavo. Mednje vključujemo plastiko, papir, karton, les, tekstil in druge gorljive materiale.
Kaj se zgodi z odpadki, ki se jih ne da predelati?
S sistematičnim ločevanjem komunalnih odpadkov dobimo sorazmerno čiste frakcije. Te lahko ponovno uporabimo, recikliramo ali energetsko izrabimo. Drugače je z mešanimi komunalnimi odpadki z nizko kalorično vrednostjo, kjer se mešajo praktično vse vrste odpadkov iz gospodinjstev.
Te pri Surovini hranijo na posebnem zbirnem centru za mešane komunalne odpadke, ki jih večioma dovaža podjetje Voka Snaga. Tedensko jim pripeljejo od 70 do 80 tovornjakov odpadkov, ki so jih že prebrali in ugotovili, da jih ni več možno reciklirati. Na tem območju je vonj bolj intenziven, ne glede na to, da so bile njihove kapacitete le polovično zapolnjene.
Predelava odpadkov je vsak postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v okviru dejavnosti posamezne osebe ali v gospodarstvu kot celoti, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali tako, da so odpadki pripravljeni za izpolnitev določene funkcije.
Tiste odpadke morajo zato odstraniti in stabilizirati do te mere, da so primerni za odlaganje na odlagališčih, nekatere pa pošljejo v sežigalnice. Težava nastane, ko zaradi čakanja na potrebna dovoljenja, odpadki tam obtičijo več mesecev in tako predstavljajo grožnjo za požare.
Vsak človek, ki njihov center obišče prvič, je ob takem prizoru zagotovo osupel. Sogovornika pojasnita: "Odpadke proizvajamo vsi, a na to radi pozabimo. Ko smetarji odpeljejo smeti, nas ti ne zanimajo več. Naša naloga je le še, da plačamo položnico. Tudi komunalnim delavcem je po tem, ko odpadke zberejo, zanje vseeno. Mi pa smo tisti, ki iščemo rešitve in načine, na katere bi se jih dalo ponovno uporabiti."
"To vpliva na celotno gospodarstvo. Pogosto se namreč zgodi, da podjetja, ki predlagajo zelo dobro rešitev za predelavo odpadkov in so pripravljene na investicijo, zaradi dolgotrajnih postopkov za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj, odstopijo. Vlogo za predelavo odpadkov je treba čakati dve leti in več. V času lanskoletnih požarov smo na ministrstvu imeli vlogo za izvoz staro celih 272 dni. To se ne dogaja nikjer drugod po Evropi," svoje izkušnje delita sogovornika.
Samozadostnost Slovenije pri predelavi odpadkov zaskrbljujoča
Čeprav je nas presenetila že trenutna količina zbranih odpadkov, sta sogovornika omenila, da bi glede na njihove kapacitete lahko predelali še večjo količino odpadkov. To pa jim onemogočajo ravno dolgotrajni postopki za pridobivanje naravovarstvenih dovoljenj.
V vseh svojih poslovalnicah po državi letno predelajo 450.000 ton odpadkov. Zgolj v mariborskem obratu vsako leto predelajo 100.000 ton; od tega 50.000 ton kovin in nekovin ter 50.000 ton odpadkov z visoko kalorično vrednostjo, ki jih predelajo v alternativno gorivo. Slednjega običajno pošljejo cementarnam, ki ga lahko ponovno uporabijo.
Če sta zadovoljna z vse bolj razvijajočo tehnologijo na tem področju, kjer v ospredje prihajata robotizacija in posluževanje umetne inteligence, ju količina predelanih in sežganih odpadkov v Sloveniji ne navdušuje.
Če nam bodo tujci zaprli vrata, bo velik problem
"Slovenija si z izvozom odpadkov ustvarja nepotreben strošek, obenem pa ne izkoristi potencialne energije, ki jo iz odpadkov lahko pridobimo. Že 50 let se govori o tem, da potrebujemo dodatne sežigalnice, a se od takrat ni naredilo nič. Vprašanje je, kdaj, če sploh, jih bomo dočakali. O njih se pred volitvami pogosto govori, nato pa kmalu vse potihne. Na Madžarskem vsaki dve leti odpirajo nove sežigalnice, saj se zavedajo njihovega potenciala in energetske izrabe. Pojavil se bo velik problem, če nam bo tujina zaprla vrata," neprijeten, a možen scenarij izpostavi vodja vzhodne regije pri Surovini.
Izboljšave bi prineslo tudi bolj vestno ločevanje odpadkov, ki postopek obdelave, tako z okoljskega kot ekonomskega vidika, olajša. Podjetja so v zadnjih letih naredila velik preskok, saj se to splača, izkušnje s fizičnimi osebami pa niso ravno razveseljujoče. Komunalna podjetja bi po njunem mnenju lahko vzpostavila boljši sistem zbiranja odpadkov in po vzoru Avstrije poostrila inšpekcijski nadzor.
"Ločeno zbiranje odpadkov bi bilo možno nadgraditi. Poleg zbiranja v zabojnike različnih barv bi se določeni odpadki lahko pošiljali tudi po pošti. Na ta način bi se zbiranje frakcij odpadkov optimiziralo. To bi prišlo v poštev pri nedelujočih mobilnih napravah, ki jih posamezniki hranijo doma. Težava je tudi v tem, da je komunalnim podjetjem pogosto vseeno, saj od zbranih materialov nimajo večje finančne koristi. Tako v rumenih zabojnikih, v katerih naj bi bila embalaža, pogosto končajo deli živali, hrana in podobno. Posledično imamo probleme pri njihovi predelavi," omeni ekolog.
Kakšen potencial pa imajo reciklirane stvari?
"Kakor koli obrnemo, imamo na izhodu vedno odpadek, pa čeprav je delno recikliran. Postopek predelave se zaključi bodisi v železarni bodisi v papirnicah. Pri nas izpeljemo zgolj pripravo za nadaljnjo uporabo. Recikliranje je že samo po sebi potencial, kako pa se to odraža tržno, je odvisno od posameznega materiala posebej," odgovori Hödl. Skleneta, da sta zadovoljna predvsem s podatkom o zmanjševanju količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih.
dezurni@styria-media.si
kmalu bomo vesoljska velesila pa jih lahko golob pošlje v vesolje
Ali ste se vprašali kam odlagajo odpadke iz bolnišnic in kaj se z njimi počne ?
Ja tako je. Odvisno s katere strani gledaš. Tako je recimo pogled komunalca na belo Ljubljano, pač pogled na 100 …