"Italija se pomika proti prihodnosti z dolgimi in vročimi poletji, ki lahko trajajo celo pet ali šest mesecev," je ena najbolj zaskrbljujočih napovedi, ki izhajajo iz prvega Poročila o podnebju 21. stoletja, ki sta ga pripravila iLMeteo.it in Corriere della Sera. Italijanska tiskovna agencija Ansa poroča, da so analizirali 185 milijonov podnebnih podatkov, ki so bili zbrani vse od leta 1985.
Rezultati analize kažejo na nenehno naraščanje povprečnih temperatur: "Posledično so dnevi s temperaturami pod lediščem vse redkejši: v Rimu se je povprečno število takšnih dni zmanjšalo s 25 na leto na zgolj enega, do leta 2030 pa tudi ta dan verjetno ne bo več obstajal."
Velik preobrat vremenskih razmer
Najbolj prizadeta območja zaradi podnebnih sprememb so severne nižine, kjer so zaznali izjemno hitro rast povprečnih temperatur. V Milanu so se povprečne temperature dvignile s 13,5 stopinje Celzija sredi osemdesetih let na povprečno temperaturo več kot 16 stopinj Celzija. "Povečanje za dve stopinji se morda zdi zanemarljivo, vendar gre z vidika podnebja za velik preobrat vremenskih razmer," pojasnjujejo meteorologi z iLMeteo.it. Med ključnimi posledicami navajajo povečanje števila tropskih noči, ko temperature ostanejo nad 20 stopinjami Celzija, zmanjšanje števila dni, ko se temperature spustijo pod ledišče in pogostejše vročinske valove.
Na splošno povprečne mesečne temperature vztrajno naraščajo: število dni z ekstremno vročino, ko temperature presežejo 35 stopinj Celzija, se je v Firencah povečalo z deset na 26 dni, v Bolzanu pa iz enega dne na sedem.
Prav tako strokovnjake skrbijo podatki o temperaturah ponoči. V Bergamu se je število tropskih noči povečalo z osem na 62, v Milanu z 20 na 71, v Rimu pa z 51 na 90. To pomeni dolge tri mesece, ko najnižje nočne temperature sploh ne padejo pod 20 stopinj Celzija.
Vse bolj toplo tudi v Sloveniji
Meteorološko poletje 2024 je bilo na državni ravni izjemno toplo, podpovprečno namočeno in nadpovprečno osončeno, pa za območje Slovenije ugotavljajo strokovnjaki iz Agencije RS za okolje (Arso). Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 2,4 stopinje, zato je po njihovih navedbah lansko poletje najtoplejše vsaj od leta 1950. Le malenkost je bilo toplejše od do sedaj najtoplejšega poletja 2003. V tem obdobju je bilo najhladnejše poletje 1978 z odklonom – 3,2 stopinje.
Pojasnjujejo, da je bilo poletje rekordno toplo predvsem na račun izredno toplih noči oziroma juter: "Odklon povprečne dnevne najnižje temperature zraka je namreč znašal rekordne 2,4 stopinje, kar je za 0,6 stopinje nad dosedanjim najvišjim odklonom poleti 2019. Z visoko povprečno dnevno najnižjo temperaturo povezujemo tudi rekordno število tropskih noči, ki jih je bilo poleti 2024 v Ljubljani 13 (poleti 2003 7) in v Biljah pri Novi Gorici 20 (poleti 2003 10)."
Dodajajo, da poletje 2003 še vedno vodi pri najvišji dnevni temperaturi, saj je odklon znašal 3,2 stopinje, v letošnjem avgustu pa 2,5 stopinje. Zaradi tega je bilo v poletju 2024 manj vročih dni, ko je temperatura dosegla ali presegla 30 stopinj Celzija.
Nadpovprečno topli so bili vsi trije meseci poletja 2024: "Najbolj izstopa avgust, saj ni bil le rekordno topel z odklonom 3,3 stopinje, ampak s povprečno temperaturo zraka 22,2 stopinje Celzija tudi najtoplejši mesec od začetka meritev. Rekordno topel je bil tudi julij, ki je z 21,8 stopinje Celzija tretji najtoplejši mesec od začetka meritev, le za desetinko stopinje hladnejši od avgusta 2003. Junija smo zabeležili temperaturni odklon 0,3 stopinje Celzija."