Izvršna direktorica CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo Ana Struna Bregar pravi, da ni dovolj, da podjetja le govorijo, da so trajnostna. Če podjetja nimajo izmerjeno kako vplivajo na okolje in ljudi ter nimajo postavljenih trajnostnih ciljev, potem morajo še veliko narediti. In tu nastopi CER, ki podjetja spodbuja, da stopijo na pot zelene preobrazbe, se razogličijo, vpeljejo krožne modele poslovanja in pričnejo trajnostnost meriti in o trajnostnem poslovanju tudi poročati. 

Zasnovali so tudi Green Star, ki je prvi certifikat za uspešno uvajanje trajnostnih ESG načel in podnebnega ukrepanja v poslovanje podjetij. Ta nagrajuje in izpostavlja podjetja, ki stopajo po poti zelene preobrazbe in je strateško orodje, ki za podjetje na enem mestu zbere vse ustrezne podatke za trajnostno preobrazbo. Podjetij, ki iščejo njihovo pomoč, je vse več, ustvarjajo se vse večji pritiski tudi s strani tujega trga in zakonodaje. 

Ana Struna Bregar napoveduje, da bomo v naslednjih dveh do treh letih priča velikim spremembam v gospodarstvu in da smo že priča novi industrijski revoluciji, ki mora biti čista, odporna in drugačna.

Kje so slovenska podjetja danes, ko govorimo o zeleni preobrazbi?

V zadnjem letu je bilo zelo burno na tem področju. Če ne bi prišlo do zakonodajnega pritiska po trajnostnem poročanju, se zanimanje za trajnostno poslovanje gotovo še ne bi zgodilo v takšnem obsegu, kot smo mu danes priča. Vidimo, tudi pritiske trga. Podjetja, ki so v nemških dobavnih verigah, že čutijo velik pritisk po razkrivanju podatkov, predvsem glede porabe energije, torej ogljičnega odtisa, pa tudi določene podatke o odnosu do zaposlenih. Nemci so lani sprejeli akt o dobavnih verigah, kjer morajo spremljati, kakšne vplive imajo njihovi dobavitelji na okolje in družbo. To vidimo zlasti v avtomobilski kot v prehrambni industriji, zahteve pa se širijo tudi na druge sektorje. 

Od leta 2017 prevzela vodenje CER, smo naredili velik napredek. Takrat smo imeli 17 članov. Danes jih je 117. Veliko se je zgodilo tudi pri podjetjih. Ko smo leta 2018 naslavljali podjetja, so na primer komunikacijo o trajnostnem poslovanju večinoma prepustili oddelkom za marketing in komuniciranje. Kot zanimivost lahko povem, da so nas pred leti klicali "Joj, imamo novega člana uprave, ki je prišel iz tujine in nas sprašuje o nekem ESG, potrebujemo vašo pomoč." Trajnostnost se tako iz oddelkov kot so komuniciranje, razvoj, kakovost, energetski management, postopoma začenja preusmerjati proti upravam. Je pa še veliko potenciala.

Kaj pa velika podjetja, ki že morajo poročati? 

Ocenjujemo, da napram zahodni in severni Evropi zaostajamo, vsaj kar se tiče spremljanja podatkov in postavljanja ciljev, zbiranja ukrepov, določevanja ekip, kdo je zadolžen, kako mora vodstvo sprejemati odgovornosti, kakšna so nagrajevanja. Glede na dostopne podatke, ocenjujemo, da slovenska podjetja premalo ambiciozna in trajnostnosti ne uvajajo sistematično v poslovanje. Smo pa prepričani, da jih bo regulatorni pritisk porinil v spremembe. V tem letu morajo v skladu z novimi standardi za trajnostno poročanje poročati tisti, ki so bili že do zdaj temu zavezani – torej velika podjetja z več kot 500 zaposlenimi. 

Od leta 2026 dalje bodo morali poročati tudi ostali. Ti zdaj iščejo pomoč, zaposlujejo ljudi, oblikujejo ekipe. Vidimo pa, da to ni vedno čisto uspešno, ker mnogi še vedno smatrajo trajnost kot nekaj postranskega, ne kot sestavni del njihovega poslovanja. Podjetja imajo težave tudi pri pridobivanju kadra z bogatim znanjem na tem področju. 

Foto: Saša Despot Ana Struna Bregar Kje vi odigrate ključno vlogo?

Smo poslovno združenje, ki je fokusirano na trajnostno poslovanje in trajnostno preobrazbo podjetij. Imamo različne aktivnosti, ki se jih lahko udeležujejo vsi zaposleni iz podjetja, ki je naš član. Zavedamo se, da bodo vsi zaposleni morali pridobiti določena trajnostna znanja, da bodo lahko podjetja poslovala bolj trajnostno.

Da bi podjetjem hitreje pomagali na pot trajnostnega poslovanja, pa smo razvili Green Star certifikat kot neke vrste pripomoček, ki pelje podjetja po pravilni poti uvajanja trajnostnih načel v poslovanje. Vprašalnik vodi podjetja skozi vprašanja o stanju, ciljih in ukrepih na vseh treh ključnih trajnostnih področjih in sicer na upravljanju, okolju in družbi.

Do danes je šlo v proces certificiranja 53 podjetij iz 11 sektorjev, večinoma velikih podjetij. Zelo smo bili veseli odzivov podjetij, da je Green Star certifikat koristen pripomoček za trajnostno poslovanje. Podjetjem je bil v pomoč pri zbiranju trajnostnih podatkov na eno mesto. Spodbudil jih je, da so na podatke, ki jih imajo pogledali iz nove perspektive in v njih prepoznali potencial za nove priložnosti.

Zbiranje in urejanje podatkov je za večino podjetij pomenilo tudi, da so oddelki začeli med seboj sodelovati in spremljati podatke. Ko smo videli, da je naš certifikat nekaj, s čimer se radi pohvalijo, objavijo v svojih reklamnih prospektih in trajnostnih poročilih, smo dobili dodatno potrditev, da smo naredili nekaj koristnega. S certifikatom smo se prijavili tudi na razpis Evropske komisije za spodbujanje podjetništva. Bili smo nacionalni zmagovalec in smo na koncu prišli v mednarodni finale. To je za nas zelo velik dosežek in potrditev kakovostnega dela.

Komu je namenjen certifikat?

Certifikat je namenjen vsem pravnim subjektom, osredotočamo pa se na podjetja vseh velikosti. Uporabnika strukturirano vodi po poti načel trajnostnega poslovanja. Podjetja, ki gredo čez ta postopek, dobijo sliko, kaj vse zajema področje trajnostnega poslovanja. Potem tudi lažje postavijo prioritete za nadaljnje ukrepanje. Zavedati se moramo, da niti dve podjetji ne bosta imeli enakega trajnostnega poslovanja ali preobrazbe.

Vsako podjetje mora zase najti, kaj je najbolje zanje, kje lahko naredijo največ dobrega ali kje zmanjšajo največ slabega.

Marsikatero podjetje poudarja, da je trajnostno. Vi pravite, da je treba ločiti med napisano trajnostjo in dejansko trajnostjo. 

Ni dovolj, da le čutimo trajnost v srcu ali zgolj izjavimo, da poslujemo trajnostno. Trajnostno poslovanje zahteva konkretne podatke. Brez merjenja vpliva na okolje in družbo ne moremo postaviti jasnih ciljev niti slediti dosežkom pri njihovem uresničevanju. Ključno je oblikovati trajnostno strategijo, ki vključuje načrtovanje ukrepov za dosego ciljev in določitev potrebnih investicij. Določiti moramo, kaj in kako bomo storili, na primer do leta 2025, potem do 2030 in do 2050. 

Podjetja postopoma vedno bolje razumejo pomen trajnosti, saj so standardi za trajnostno poslovanje postali strukturirani. Sedaj bo na podlagi standardnega poročanja mogoče primerjati podjetja med seboj. Dokler standardi niso bili postavljeni, je vsak po svoje komuniciral in govoril o trajnosti. Zdaj prihaja tudi direktiva o prepovedi zelenega zavajanja. Vse trajnostne trditve bodo morala podjetja dokazati, da jih izpolnjujejo.  

Če strnemo trajnostno poslovanje na kratko: povej, kako vplivaš na okolje in družbo, kako upravljaš s trajnostjo, kakšne cilje imaš in kako boš to dosegel.

Katerih aktivnosti se lotevate v CER?

Najprej je tu Green Star certifikat, ki je ABC trajnostnega poslovanja. Pripravljamo razne druge aktivnosti, s katerimi podjetja ozaveščamo, izobražujemo, informiramo. Poleg promocije trajnostnosti in zelenega prehoda je pomemben segment sodelovanje z odločevalci, ker govorimo o povsem novih standardih, novi regulativi, novih finančnih spodbudah, kjer morajo podjetja sodelovati. CER skupaj s podjetji pripravlja predloge za oblikovanje nove regulative, tehničnih predpisov in različnih finančnih ukrepov – subvencij in davčnih olajšav, ki spodbujajo trajnostno poslovanje in trajnostne rešitve.

Organiziramo razne dogodke, kjer predstavljamo nove prakse. Velikokrat se nam pridružijo mednarodni strokovnjaki, katerih znanje je neprecenljivo. Poudariti želimo tudi pomen zelenih delovnih mest. Vsako delovno mesto bo moralo dobiti določena trajnostna znanja.

Prijavljamo se tudi na evropske in druge mednarodne projekte, preko katerih iščemo rešitve in inovacije za trajnostno poslovanje. S takšnimi pilotnimi projekti lahko testiramo nove rešitve in pomagamo pri usmerjanju razvoja trajnostnih poslovnih modelov. 

Kje še lahko sodelujejo podjetja?  

Na Zelenih zajtrkih odpiramo aktualne teme, mogoče tudi take, ki se v tujini že pojavljajo, pri nas pa še ne. Pogosto gre za teme, ki jih tukajšnja poslovna skupnost še ni osvojila.

Imamo tudi mesečne spletne prenosa znanja med člani. Povabimo enega tujega sogovornika, ki ima več znanja ali izkušenj na izbranem področju, sledi razprava med člani o izkušnjah in izzivih, s katerimi se člani soočajo. Ti prenosi znanja so res dobro obiskani, saj so informacije zelo koristne, predvsem pa strokovne. 

Srečanja med člani potekajo tudi znotraj strokovnih sekcij na temo trajnostne mobilnosti, trajnostne gradnje, zelenih financ in naložb, trajnostnih skupnosti, krožnega gospodarstva in inovativne energije.

Poskrbimo pa tudi za učinkovito mreženje med člani, da bi se čim bolj učinkovito med seboj povezali in sodelovali pri trajnostnih projektih. Druženja potekajo na letnem srečanju, strokovnih delegacijah v tujini ter na hekatonih. Pri slednjih vidimo interes sodelovanja mlajših zaposlenih. 

Foto: Saša Despot Ana Struna Bregar

Je med podjetji interes za deljenje dobrih praks?

Številna podjetja se rada pohvalijo s svojimi trajnostnimi praksami. Danes pa ni več dovolj zgolj komunicirati dobre prakse. Zahteve po transparentnem komuniciranju trajnostnih ciljev, zavez in aktivnosti rastejo. Opažamo pa tudi, da je marsikatero podjetje strah, da na trajnostnem področju ne dela dovolj in zato želi komunicirati čim manj, bojijo se tudi zelenega zavajanja t.i. greenwshinga. Veliko je tudi takih, ki so previdno tiho in se učijo.

Do leta 2026 bodo morali trajnostno poročati vsi. Je to dovolj časa za pripravo? 

Ko se je zgodila pandemija Covid-19, smo morali v nekaj dneh spremeniti številne navade. To je dokaz, da smo sposobni hitrega odziva, ko situacija postane nujna. Zato se lahko vprašamo, ali je sedanje stanje že dovolj kritično, da imamo le dve leti za pripravo na trajnostno poročanje. Dejstvo je, da ne gre samo za poročanje in izpolnjevanje trajnostnih zahtev. Še vedno očitno ni dovolj kritično, da bi se odrekli luksuzu, ki ga prinaša sodoben način življenja. Trajnostnost zahteva odrekanje in sprejetje drugačnega načina življenja ter drugačnih vrednot.

Bo vsako podjetje moralo imeti trajnostnega menedžerja?

Ne. Trajnostni menedžer niti trajnostni oddelek ne bosta rešila nobenega podjetja. Trajnostnost mora postati del kulture podjetja, miselnosti in dejanj vseh zaposlenih. 

Ko so nekatera podjetja začela s postopkom pridobivanja Green Star certifikata, so za izvajanje teh aktivnosti pogosto dodelila odgovornost svojemu oddelku za trženje. Ko so se srečala z vprašanji glede investicij za zmanjšanje porabe energije, hladilnih plinov in podobno, so spoznala, da je za takšne odločitve nujno potrebno vključiti tudi vodstvo in finančni oddelek.

Lastnike in vodstva podjetij je treba ozavestiti o koristih trajnostnega poslovanja in, da finančni kazalniki poslovanja niso edini kazalniki uspešnosti poslovanja. Živimo namreč na omejenem planetu z omejenimi viri. Uspešno gospodarstvo pa potrebuje zdravo družbo. Zato je poslovanje uspešno le, ko prinaša koristi tako za okolje in družbo ter je ekonomsko vzdržno.

Zdi se, da primanjkuje trajnostnih strokovnjakov v podjetjih, hkrati pa primanjkuje izobraževalnih možnosti za takšne kadre. Kako ocenjujete izobraževalni sistem v Sloveniji na tem področju? 

Danes smo že priča velikim spremembam v gospodarstvu, ki jih prinaša nova industrijska revolucija t.i. podnebna revolucija. Prepričana sem, da bo imela na poslovanje podjetij radikalen vpliv, verjetno celo večji, kot ga je imela digitalizacija.

V zadnjih dveh letih je dostopnega veliko znanja na tem področju tako v Sloveniji, kot mednarodno. Najdemo lahko tako plačljive kot kakovostne brezplačne vsebine. Teme s področja trajnostnosti vse pogosteje najdejo mesto v učnih programih. Trenutno smo v prehodnem obdobju glede pridobivanja novih kompetenc, razvoja novih tehnologij, zakonodaje, spodbud. Veliko področij se razvija.

Sočasno vidimo počasne spremembe na univerzah, srednjih in osnovnih šolah. Ne moremo pričakovati, da se bo novo znanje zgodilo z danes na jutri, se pa premika. Tega se ne da ustaviti.

Omenili ste zakonodajo. Kaj v tem trenutku podjetjem povzroča največ skrbi?

V tem trenutku podjetjem največ skrbi povzroča pritisk zaradi spreminjajoče se zakonodaje, še posebej na področju trajnosti. Velika podjetja se zdaj intenzivno posvečajo trajnostnemu poročanju, vendar se nekatera omejujejo zgolj na formalnosti, kot je označevanje kljukic. Bolj ozaveščena podjetja pa vedo, da trajnostnega poročila ni mogoče pripraviti, če niso izmerili, kje dejansko stojijo v zvezi s trajnostjo. Trajnostna direktiva zahteva oblikovanje trajnostne strategije in premislek o prilagoditvi poslovnega modela v skladu s temi spremembami.

Zanimivo je opaziti, da se Američani lotijo sprememb od spodaj navzgor. Preučujejo, kje lahko dosežejo prihranke, kje lahko izboljšajo zaupanje in kako lahko postanejo bolj konkurenčni s trajnostnim delovanjem. Prav tako jih skrbi porast tožb na področju okolja, kar postaja vse večji izziv. Podobno opažamo tudi v našem okolju, kjer se odvetniške družbe vse bolj zanimajo za to področje.

Omenili ste, da sodelujete z odločevalci. Kako poteka ta komunikacija? Se vam zdi, da ste slišani?

Se trudimo.

Podjetja so vas prepoznala kot glas, ki lahko pride do odločevalcev …

Tako je. Zavedamo se, da zeleni prehod ne bo poceni in ni enostaven. Sodelovali smo že v različnih pogovorih o pospeševanju trajnostnega poslovanja, inoviranju in spodbujanju novih rešitev, ki jih še ni. Naš fokus ni usmerjen v težko, energetsko intenzivno industrijo, temveč ostala velika podjetja in v 99 odstotkov podjetij, ki predstavljajo srednja in mala podjetja.

Foto: Saša Despot Ana Struna Bregar

Kaj je trenutno vaš največji dosežek in kaj cilj za naslednjih pet let? 

Naš največji dosežek je, da smo spodbudili gibanje in dialog med podjetji, da jih ni treba biti strah, da morajo iti korak za korakom po poti trajnostnosti.

V naslednjih petih letih želimo pomagati opolnomoči slovensko gospodarstvo, da lahko vsi izmerijo svoj trajnostni profil, kako vplivajo na okolje in družbo. In da začnejo iskati in razvijati nove priložnosti za bolj trajnostno poslovanje.

Evropskih sredstev je veliko, ampak je težko loviti in slediti vsem razpisom. Koliko je zamujenih priložnosti pri črpanju evropskih sredstev?

Poznamo nekaj podjetij, ki zelo dobro črpajo sredstva za različne vidike – od razvoja novih produktov, testiranja, razvojnih projektov. Mnoga podjetja, ki uspešno črpajo sredstva za različne namene, imajo specializirane ekipe, ki se ukvarjajo s tem področjem. Vendar se vse več podjetij zaveda, da zamujajo priložnosti, vendar jih pogosto omejujejo kapacitete za uspešno izpeljavo postopka pridobivanja sredstev. Samo priprava razpisov že zahteva pomembne vložke, kar lahko predstavlja oviro za manjše ali manj izkušene organizacije.

Nas zelo veseli, da smo že bili uspešni na evropskih razpisih, vendar smo se soočili tudi že z  neuspehom pri nekaterih razpisih. Vendar ključno je, da ne obupamo. Dejstvo je, da je na voljo rekordno visoko število sredstev za različna področja trajnostnega poslovanja, kar pomeni, da so priložnosti obsežne in pomembne za razvoj podjetij ter družbe kot celote. 

Sodelovanja na evropski ravni so za vas pomembna. Najbrž ste tudi vi prepoznani kot pomemben sogovornik?

Mednarodno sodelovanje je za nas ključno in nam prinaša aktualen vpogled v trende in kaj je nujno narediti. Preko mednarodnih partnerstev dobivamo informacije, ki jih pri nas ni na voljo. CER je večkrat pozvan tudi k sodelovanju in podpori zavez, ambicij in pozivov, ki se jih naslavlja na Evropsko komisijo, parlament in svet EU. Eden od 27 glasov v EU je naš glas in ta šteje. Prav tako so naše delo prepoznali tuji strokovnjaki, obiskujejo naše dogodke, nas prosijo za dobre prakse in povezavo z našimi podjetji.

dezurni@styria-media.si