Na reki Savi se je na Cajhnovem jezu tako kot pred šestimi leti letos avgusta znova pojavila smrdeča gošča, smo poročali pred časom. Občina Radovljica je ob domnevi, da bi lahko šlo za izliv fekalnih odplak, podala prijavo na inšpektorat. 

Radovljiški gasilci so goščo odstranili, izčrpanih naj bi bilo vsaj 40-45 kubičnih metrov. Po oceni inštituta Revivo gre vsekakor za problematičen in nevaren pojav, zato so na ogled Cajhnovega jezu prišli tudi tuji strokovnjaki, ki so sicer izvajalci tem na dveh izobraževalnih dogodkih, ki jih soorganizira Revivo.

Foto: Revivo Cajhnov jez, reka Sava Američanka Teresa Morales (U.S. Forest Services), ki se med drugim ukvarja z odstranjevanjem ogrožajočih jezov in pregrad, je ocenila, da plavine na jezu in pod jezom ogrožajo vidno dotrajano betonsko konstrukcijo, za kar bi potrebovali podroben pregled.

Menila je, da jez ni videti stabilen, preveriti bi morali, ali prepušča vodo skozi kamniti del, poleg tega bi bilo po njenih besedah treba jez znižati, "posebno pri tako nizki pretočnosti, da se ne naberejo nečistoče zaradi nizkih pretokov".

Nujen je konsenz

Ukrepanje bi moralo po njeni oceni temeljiti na resnih analizah in študijah, v katerih bi ocenili realno stanje. Jez bi lahko, tako Morales, razbremenili tudi skozi elektrarno, a bi to potencialno poslabšalo stanje narave in okolja. Zato bi moralo po njenem mnenju pred ukrepanjem priti do konsenza med vsemi deležniki - biologi, hidrologi, botaniki, lastniki elektrarne, prebivalci, ribiči …

"Vsekakor ne bodo vsi zadovoljni in navdušeni, a gre za to, kaj je sprejemljivo za vse," je poudarila in dodala, da je ključno vprašanje varnosti - če objekt ogroža javno zdravje in varnost, potem je njegova odstranitev smiselna.

Foto: Revivo Cajhnov jez, reka Sava

Kerry Brink iz organizacije World Wild Fundation (WWF), ki se ukvarja s problematiko rek v evropskem prostoru, pa je ugotovila, da imamo Slovenci "psihološko zavoro pred podrtjem jezov, kot posamezniki in kot narod". Po njeni oceni ne gre za agresivne posege v lastnino in brezglavo poseganje v regulacije rek. Skrb za naravo bi morali pojmovati kot eno od visoko postavljenih vrednot, ki ima prednost pred nekaterimi drugimi vrednotami.

Na ogledu pa so bili tudi prebivalci Lancovega, ki so utrpeli škodo zaradi turizma in kakovosti bivanja v vasi, Dominik Skumavec iz občine Radovljica, Sašo Šantl in Luka Javornik z Inštituta za vode RS, predstavnik Ribiške družine, ki ima na sotočju tudi ribogojnico, ter Jana Kolman iz civilne iniciative Rešimo sotočje.

dezurni@styria-media.si