Banke v ospredju: Kako ESG spreminja finančni sektor

Foto: Saša Despot Dora Barbara Balog
Foto: Saša Despot Dora Barbara Balog
Na področju bančništva se obetajo spremembe glede tega, katera posojila so zelena in katera ne. To bo vplivalo na procese dela, ki morajo že zdaj slediti načelom trajnostnega poslovanja.
Oglej si celoten članek

Dora Balog je direktorica Sektorja za ESG v Novi KBM. Doktorica znanosti s področja ekonomije je izkušena bančna strokovnjakinja, ki je v Novo KBM prišla s sedeža madžarske OTP banke v Budimpešti. 

Strategija ESG je v zadnjih letih postala pomemben del poslovanja deležnikov v finančnem sektorju. Med drugim so banke zavezane poročati o trajnostnem poslovanju, svoje portfelje pa bodo morale "ozeleniti". Ker se zahteve relativno hitro spreminjajo, na vsa vprašanja v tem trenutku še ni odgovorov, dejstvo pa je, da brez vključevanja strategije ESG v celotno poslovanje ne bo šlo. 

Kako ste doslej vključevali strategije ESG v celotno poslovno strategijo?
Banka ima že vrsto let strategijo ESG, ki jo vsako leto posodablja. Konec prejšnjega leta smo strategijo v duhu bodoče združitve s sestrsko SKB banko osmislili na novo in v procesu združevanja oblikovali skupno strategijo ESG.

Strategija ESG in poslovna strategija banke sta prepleteni. Vidiki ESG so vgrajeni v vseh pet stebrov poslovne strategije, medtem ko smo svoje cilje na področju ESG definirali v skladu s strukturo poslovne strategije. Pokrivamo vsa področja. Naj pojasnim, imamo veliko ciljev glede našega zelenega portfelja, kar pomeni tudi cilje glede zelenega oz. trajnostnega financiranja. S posojili pomagamo strankam, da poslujejo in živijo bolj trajnostno. Tak primer so stanovanjska posojila. Po drugi strani se osredotočamo tudi na razogljičenje lastnega portfelja, kar pomeni, da smo določili dolgoročne cilje glede količine emisij toplogrednih plinov, ki jih financiramo prek svojih strank, in si prizadevamo zmanjšati dolg v skladu z določenimi cilji na ravni EU.

Na področju zelenega financiranja v Novi KBM vidimo veliko priložnosti in nameravamo še naprej sodelovati s strankami na tem področju.

Kako zadovoljni ste z dosedanjim delom?
Zadovoljna sem z doslej opravljenim delom, ob tem pa se zavedam, da nas kljub temu čaka še dolga pot. Na področju notranjega upravljanja bi izpostavila ustanovitev Odbora za podnebne spremembe in trajnost. ESG je že zdaj zelo integriran v organizacijo, predvsem v proces upravljanja s tveganji, pa tudi v vse relevantne vidike delovanja banke. Pridobivamo 100-odstotno zeleno elektriko in v našo floto vozil vpeljujemo električne avtomobile. ESG je vgrajen v vse procese banke. V nekaj letih je banka prehodila dolgo pot in, kar je zelo pomembno, ESG je resnično del vsakodnevnih razprav.

Način, kako ste vključili te standarde po celotni banki, se odraža tudi v nekaterih vaših sodelovanjih z drugimi organizacijami. Kakšne izkušnje vam prinašajo ta sodelovanja?
Izpostavila bi tri sodelovanja. V sodelovanju s CER Partnerstvom za trajnostno gospodarstvo imamo priložnost sodelovati s skupinami, drugimi bankami in tudi našimi strankami. Občasno imamo priložnost, da se z njimi skupaj udeležimo dogodkov, kjer lahko razpravljamo o tem, kaj je pomembno za nas in kaj je pomembno zanje kot našo stranko. Prav tako imamo znotraj Združenja bank Slovenije različne delovne skupine, povezane tudi z ESG, kjer lahko izmenjujemo znanje z drugimi bankami. Tretje sodelovanje, ki bi ga izpostavila, pa je znotraj Skupine OTP, ki smo se ji pridružili lani. Tako z matično kot s sestrskimi bankami delimo znanje, izkušnje in najboljše prakse, kar je zelo pomembno.

Foto: Saša Despot Dora Barbara Balog NKBM

Kako ste zadovoljni s pretokom informacij?
Z zakonodajnega vidika je ESG trenutno zelo vroča tema, saj se zakonodajne zahteve, ki jih moramo izpolnjevati, spreminjajo. Tak primer je uredba EU o taksonomiji, pod katero moramo poročati o svojih ciljih za zelene naložbe. To je bila zelo vroča tema v zadnjih tednih, ko smo zaključevali poročilo o ESG. Vsi se srečujejo z veliko vprašanji v povezavi s tem. Zato je trenutno pomembno, da si izmenjujejo informacije v luči spreminjanja zakonodajnega okvirja in zahtev.

Kako zahtevno je slediti spremembam na zakonodajnem področju?
Precej zahtevno. Na srečo smo zelo dobro opremljeni za soočanje s takšnimi spremembami. Znotraj banke imamo Službo skladnosti poslovanja, pa tudi v našem sektorju imamo sodelavko, ki je zelo vešča branja in interpretacije predpisov in zakonodaje. Tako lahko razumemo, kaj se od nas zahteva. Kljub temu pa je te zahteve zelo težko izpolnjevati. Pri tem moram izpostaviti problem razpoložljivosti podatkov. Kot banka moramo poročati, ali je naše poročanje odvisno od podatkov, ki nam jih posredujejo stranke, kar je trenutno velik izziv.

Vidiki ESG so vgrajeni v vseh pet stebrov poslovne strategije Nove KBM.

Kako pomembno je, da vaše stranke zagotovijo prave podatke za vključitev v vaše poročilo? V katerih primerih svojim strankam, kupcem, potencialnim strankam pošiljate vprašalnike ESG in katere informacije štejete za ključne pri odločanju o naslednjih korakih?
K temu pristopamo po korakih. Trenutno se osredotočamo na velika ter mala in srednja podjetja nad določenim pragom. O relevantnih podatkih v tem trenutku za zdaj še ne sprašujemo fizičnih oseb in mikro podjetnikov. 

Opažamo velike razlike v pripravljenosti strank. Nekatere stranke, tudi mala in srednja podjetja, ki so izvozno naravnana, so zato tudi veliko bolje pripravljena, saj njihovi poslovni partnerji to od njih tudi pričakujejo. 

Foto: Saša Despot Dora Barbara Balog NKBM Katere podatke morajo podjetja deliti z vami?
Pri sklepanju poslovnih razmerij z gospodarskimi družbami želimo, da stranke izpolnijo naš vprašalnik, s katerim pridobimo podatke, povezane tako z okoljskimi, socialnimi kot tudi upravljavskimi vidiki. Ob tem razumemo, da naše stranke zaenkrat razpolagajo s podatki, ki so kvalitativne narave. Ko stranke vprašalnik izpolnijo, dobimo sliko, kako ozaveščene so glede vprašanj, povezanih z ESG, in kako napredne so v svojem upravljanju. Zanje so mogoče pomembni podatki o emisijah toplogrednih plinov, za nas pa je pomembno tudi, kako obravnavajo svoje delavce, kakšni so njihovi standardi upravljanja itd. Tako so resnično zajeti vsi ti trije vidiki.

Bi bilo za vas dobro, če bi bili nekateri od teh specifičnih podatkov javno dostopni?
Skupna podatkovna baza ESG pomembnih podatkov bi bila zelo koristna za celotno gospodarstvo.

Ali so podjetja dovolj ozaveščena o pomembnosti tega?
Kot rečeno, obstaja velika razlika v ozaveščenosti, ki jo želimo vzpodbuditi, zato se pogovarjamo s strankami in jim pojasnjujemo pomembnost slednjega. Zavedamo pa se, da je za to potreben čas.

Kateri od vaših produktov imajo pozitiven vpliv na okolje?
Ponujamo produkte tako fizičnim osebam kot poslovnim strankam. Fizičnim osebam že od konca leta 2022 ponujamo trajnostna stanovanjska in potrošniška posojila, ki jih lahko uporabijo za nakup, gradnjo ali prenovo energetsko učinkovitih hiš, ali nakup okolju prijaznejših oziroma energetsko učinkovitih produktov, kot so na primer električni avtomobili, e-kolesa in energetsko učinkoviti gospodinjski aparati. Pravnim osebam pa nudimo ugodna posojila z namenom podpore in sodelovanja pri prehodu na trajnostno gospodarstvo.

Eden od elementov na vaši spletni strani je kalkulator ekološkega odtisa. Za koga je primeren?
Namenjen je našim fizičnim strankam, gre pa za odlično orodje za povečanje ozaveščenosti. Resnično pomaga razumeti nekatere osnovne koncepte trajnosti in lahko celo da našim strankam nasvete, kako narediti življenje bolj trajnostno. Podatki, ki jih posredujete v tem kalkulatorju, niso dovolj za izpeljavo zelo konkretnih zaključkov, vendar vam na splošno dajo občutek, kaj so pomembne točke vašega življenja. Naj bo to, kako se vozite v službo, koliko uporabljate avto, kakšno hrano uživate in v kakšni zgradbi živite.

Za nas niso pomembni samo okoljski vidiki poslovanja podjetij, ampak tudi socialni in upravljavski – kako obravnavajo svoje delavce, kakšni so njihovi standardi upravljanja ...

Ali lahko pričakujemo, da bodo standardi ESG postali pomembnejši tudi pri obravnavi fizičnih oseb?
Zanje že imamo oblikovano ponudbo zelenih oz. trajnostnih kreditov, kjer se sredstva porabijo za trajnostne namene, predvsem povezane z bivanjem in mobilnostjo.

Kako so vidiki ESG vključeni v upravljanje s tveganji?
Vidiki ESG so že vključeni v naše procese upravljanja s tveganji, saj to od nas zahtevata zakonodaja in bančni regulator (Evropska centralna banka). Ko govorimo o naših produktih ali financiranju podjetij, je najbolj pomembno kreditno tveganje, za kar uporabljamo vprašalnike ESG. Obenem se ukvarjamo s prehodnim tveganjem, ki je za nas zelo pomemben pokazatelj emisije toplogrednih plinov, ko govorimo o gospodarskih družbah. To nam trenutno kaže, katerim prehodnim tveganjem so te stranke izpostavljene. Tisti, ki oddajajo ogromne količine toplogrednih plinov, bodo to morali spremeniti. Treba bo spremeniti njihove poslovne modele. Ob tem je pomembno, ali že imajo pripravljene tranzicijske načrte oz. so le-ti v pripravi. Poleg kreditnega tveganja smo vidike ESG vključili tudi v naše procese upravljanja tržnih tveganj, operativnih tveganj, upravljanja kapitala.

Foto: Saša Despot Dora Barbara Balog NKBM

Koliko so se zahteve za banke spremenile v zadnjih petih letih? Pritisk na finančne institucije narašča.
Banke smo zelo regulirane tudi na področju obvladovanja ESG tveganj. Prav tako so pričakovanja bančnega regulatorja zelo visoka, zato je pomembno, da delujemo skladno s tem kompleksnim zakonodajnim okvirjem. Pričakovanja so visoka tudi, ko govorimo o toku financiranja in razogljičenju našega portfelja. Slednje je tudi zahteva Evropskega zelenega dogovora. Soočamo se s podobnimi izzivi kot naše stranke, ko gre za razkritja. Evropska Direktiva o poročanju podjetij glede trajnosti (CSRD) vpliva tako na naše stranke kot na nas.

Kaj vas najbolj skrbi, ko gre za CSRD?
Največja težava so podatki, še posebej za finančne institucije, ker ne gre samo za naše lastne podatke, ampak tudi za podatke naših strank. Pride do naravne vrzeli v poročanju. Kar lahko uporabimo v naših poročilih, so podatki strank izpred enega leta. Opozorila bi še na zahteve po določenih podatkov, kar prej ni bilo potrebno. Trajnostno poročilo v skladu bo moral preveriti tudi revizor. Do sedaj te obveznosti ni bilo. Govorimo o vrsti podatkov, ki doslej niso bili predmet tega preverjanja. Poročanje o porabi elektrike je na primer enostavno, nekoliko težje pa je poročati o uporabi centralnega ogrevanja.

Imate certifikat Green Star Certificate. Kaj to pomeni za vas? Kaj ste pridobili v postopku pridobivanja certifikata?
Certifikat je zelo pomemben zunanji povratni odziv, ki nam daje zagotovilo, da je to, kar počnemo, koristno, da smo dobro opravili delo in smo na dobri poti. Certifikat imamo že drugo leto zapored. Certifikacijski postopek je bil dokumentacija tega, kar smo počeli kot del naše priprave na poročanje o ESG. Obenem nam daje certifikat dragocene povratne informacije glede tega, kje smo v primerjavi z drugimi. Pokaže nam tudi, katera področja moramo še izboljšati.

Foto: Saša Despot Dora Barbara Balog NKBM

Kakšni so vaši cilji za naslednjih pet let, kar zadeva ESG?
Eden najpomembnejših ciljev je, da postanemo dober partner strankam pri njihovem lastnem prehodu, tako da jih podpremo pri preoblikovanju njihovega poslovanja v bolj trajnostno obliko in to na visoki ravni. Zadali smo si delno dolgoročne in delno kratkoročne cilje. Zavedati se moramo, da lahko prizadevanja za razogljičenje potekajo samo dolgoročno. Zelo pomembno je, da skupaj s Skupino OTP Group delamo na ciljih s področja razogljičenja, ki jih bo bančna skupina postavila letos. Cilji bodo postavljeni za vsak sektor posebej, vse skupaj pa bo vplivalo na naše poslovne dejavnosti in način sodelovanja s strankami v prihodnje. Storitve, povezane z zelenim financiranjem in trajnostnim financiranjem, se trenutno zelo hitro spreminjajo, zato se tudi to, kako skušamo podpreti naše stranke, hitro spreminja in prilagaja. Trenutno v bančnem sektorju ni zelo jasnih pravil, ki bi določala, katera posojila lahko vodimo kot zelena in katera ne. Ko bo Evropski bančni organ pripravil smernice na tem področju, bomo lahko oblikovali naše dejavnosti na tem področju.

Zakonodajne zahteve so kompleksne. Kdor ima vprašanja, se lahko obrne na nas po pomoč in usmeritve.

Kdaj pričakujete, da bodo te smernice pripravljene?
Pričakujemo jih v naslednjih nekaj mesecih. Ko bodo smernice znane, bo znan tudi rok za njihovo implementacijo. V tem trenutku ne vemo, kakšne bodo, bodo pa predstavljale pomembno spremembo.

Vsekakor na področju zelenega financiranja vidimo priložnosti in bomo sodelovali s strankami.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.