Zunanji ministri EU so se v skupni izjavi ostro odzvali na zadnje poteze ruskega predsednika Vladimirja Putina glede vojne v Ukrajini, s kritiko pa se je odzval tudi državni sekretar ZDA Antony Blinken.

Izjava ministrov po srečanju, kjer je Evropsko komisijo zastopal komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, Slovenijo pa ministrica Tanja Fajon, najostreje obsoja zadnje stopnjevanje ruske nezakonite, neizzvane in neupravičene agresije proti Ukrajini.

"Rusija je 21. septembra z najavo delne mobilizacije izbrala pot konfrontacije, kakor tudi s podporo nezakonitim referendumom na zasedenih ukrajinskih ozemljih ter z grožnjo uporabe orožja za množično uničenje," je zapisano v izjavi.

EU najostreje obsoja načrte za izvedbo nezakonitih referendumov s ciljem ruske prisvojitve delov regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje. Gre za novo brezobzirno kršitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, veleva izjava, ki Rusijo ponovno poziva k spoštovanju Ustanovne listine ZN.

Vsi, ki bodo sodelovali pri takih nezakonitih referendumih in drugih kršitvah mednarodnega prava, bodo kaznovani, izjava pa napoveduje tudi nove sankcije proti Rusiji, takoj ko bo to usklajeno s partnerji, so zapisali.

Uvedli bodo dodatne omejevalne ukrepe

"Odločili smo se, da bomo v sodelovanju s partnerji čim prej uvedli dodatne omejevalne ukrepe proti Rusiji," je nato na novinarski konferenci po srečanju dejal Borrell. Napovedal je, da je 27 držav "sprejelo politično odločitev o uporabi novih sektorskih in individualnih ukrepov".

"EU in njene članice omenjenih ozemelj ne bodo nikoli priznale za karkoli drugega kot del Ukrajine in bodo še naprej podpirale ukrajinska prizadevanja za obnovo ozemeljske celovitosti, dokler bo to potrebno," so še navedli v izjavi, ki pozdravlja tudi pogum in uspehe ukrajinskih sil med zadnjo protiofenzivo.

"Namigi na uporabo jedrskega orožja ne bodo omajali naše odločnosti in enotnosti pri podpori Ukrajine," še veleva izjava. V njej EU ponovno potrjuje tudi zavezo k podpori svojim vzhodnim partnerjem in Zahodnemu Balkanu. Rusijo poziva, naj se takoj in brezpogojno umakne iz Ukrajine.

Blinken je medtem napovedano delno mobilizacijo označil za potrditev težav, ki jih ima Rusija na bojišču, pa tudi nepopularnosti vojne in nepripravljenosti Rusov, da v njej sodelujejo.

"Predsednik Putin ne nastopa s pozicije moči, ampak gre za novo znamenje propadanja njegove misije. Povsem zaupamo, da bodo Ukrajinci še naprej izkazovali odločnost in pogum v boju za suverenost in neodvisnost," je sporočil Blinken in prav tako obljubil nadaljevanje pomoči Ukrajini, dokler bo ta potrebna.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je na novinarski konferenci prav tako ostro obsodil zadnje Putinove poteze in zagotovil, da ruski predsednik s svojimi načrti ne bo uspel v prihodnje, tako kot ni uspel doslej.

Gre za grožnjo celemu svetu

"Putinova grožnja, da uporabi vse oborožene vire, ki jih ima na voljo, namiguje na možnost uporabe orožja za množično uničenje. To je grožnja vsemu svetu. Mednarodna skupnost se mora odzvati. Najbolj cinično je to, da je to storil na Mednarodni dan miru in v času Generalne skupščine," je dejal Borrell.

Napovedal je, da bo danes govoril na zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini. "Jasno je, da želi Rusija uničiti Ukrajino z vsemi sredstvi. Mednarodno pravo in Ustanovno listino ZN krši od vsega začetka, sedaj pa kaže, da želi Putin uničiti Ukrajino. Mednarodna skupnost, ki je zbrana tule v New Yorku, mora v celoti doumeti, kaj je na kocki," je še dodal Borrell in ponovil, da se EU ne obnaša sovražno. Ukrajini zagotavlja orožje, sama pa se neposredno v vojno ne vmešava.