V Franciji so razprave o prepovedi nošenja burk popolnoma zasenčile druge teme, ki se dotikajo muslimanskih priseljencev v tej državi. Najbolj vroča je vsekakor poligamija, s katero muslimani pridno izkoriščajo državo. Tema je ponovno oživela, ko je policija na cesti ustavila neko muslimanko, ki je bila popolnoma prekrita z burko. Oblasti so njenega moža obtožile poligamije, saj naj bi vsaka od njegovih žena dobivala denarno podporo, ki jo je mož vsak mesec pospravil v žep.

„Muslimani se poročajo z več ženskami samo zaradi tega,“ pravi Jean-Marie Ballo, ki pomaga ženskam v poligamnih zakonih. „Drznil bi si celo reči, da morajo te ženske svojemu možu otroke rojevati zgolj zaradi otroškega dodatka,“ dodaja Ballo. „Zelo težko je oceniti, koliko takšnih družin živi v Franciji, saj se poročajo v tajnosti. Društvo za človekove pravice je leta 2006 ocenilo, da je takšnih družin približno 16 do 20 tisoč, vpletenih pa je okoli 180 tisoč ljudi, med katerimi so tudi otroci,“ pravi Ballo.

V Franciji je bila poligamija za muslimanske priseljence zakonita vse do leta 1993, ko so jo prepovedali. Oblasti so takrat pomagale številnim ženskam in otrokom, ki so živeli v majhnih stanovanjih in v izredno slabih razmerah. Kljub temu pa to muslimanskih moških ni ustavilo, da bi svoje žene ilegalno pripeljali v Francijo, kjer živijo na njihov račun. To je doživela tudi S. Y., ki je v Francijo prišla leta 1981, ko je bila stara 14 let. Pripotovala je z dokumenti moževe prve žene, ki se je morala vrniti na Mali. S. Y. ima tri otroke, pobegnila pa je, ko je njen mož domov pripeljal tretjo ženo.

Ballo pravi, da si francoske oblasti ženskam v podobni situaciji trudijo pomagati, saj te večinoma živijo v „katastrofalnih razmerah“, želijo pa si izkoreniniti izkoriščanje muslimanov, ki mesečno prejemajo otroške dodatke, podporo za brezposelno ženo in druge oblike državne pomoči za socialno ogrožene družine.