Demokratična republika Kongo. CNN prikazuje zgodbo pacientke, ki čaka na rezultate testov za ebolo. Z družino lahko komunicira le preko oken za opazovanje. Njena identiteta je prikrita, da bi jo na ta način zaščitli pred pregonom meščanov, ki živijo v strahu pred okužbo z ebolo. 

Zoper ebolo obstajata tako zdravilo kot cepivo, ki sta zmanjšala stopnjo smrtnosti, vendar zdravnikom v takšnih primerih vedno roji po glavi eno vprašanje: "Kaj če ni ebola? Kaj če je to nična pacientka 'bolezni X', prva poznana infekcija z novim patogenom, ki bi lahko preplavil svet ravno tako hitro kot covid-19 in imel pri tem - tako kot ebola - stopnjo smrtnosti tudi do 90 odstotkov?"

"Vsi se moramo prestrašiti. Ebola je bila nepoznana. Covid je bil nepoznan. Mora nas biti strah pred novimi boleznimi," je za CNN povedal zdravnik omenjene pacientke dr. Dadin Bonkole. 

Pojavljale se bodo nove nevarnosti

Človeštvo se sooča z nepoznanim številom novih in potencialno uničujočih virusov, ki nastajajo v afriških tropskih deževnnih gozdovih," meni profesor Jean-Jacques Muyembe Tamfum, ki je leta 1976 pomagal razkriti virus ebole. Od takrat je v prvi liniji lova na nove patogene. 

"Živimo v svetu, v katerem se bodo pojavljali novi patogeni, kar predstavlja veliko grožnjo človeštvu," je povedal Muyebe za CNN. Svet mora polagati upanje na znanstvenike v Kongu in ostalih državah kot na neke vrste stražarje, ki bodo opozarjali na nove bolezni. Muyebe je izpostavil številne zoonotske bolezni, ki iz živali prehajajo na človeka. Rumena mrzlica, razne bolezni gripe, lymska boreliza so le nekatere. 

Covid-19 To bi lahko bili vzroki, zakaj so naše regije različno okužene

Vdiranje v pragozdove

Kot je znano, znanstveniki so epidemije ebole povezali s človekovimi vdori v pragozdove. V študiji iz leta 2017 so raziskovalci uporabljali satelitske podatke, da bi dokazali, da se je 25 od 27 epidemij ebole, lociranih vzdolž meje pragozda v osrednji in zahodni Afriki od leta 2001 do 2014, začelo na mestih obsežnega krčenja pragozda dve leti pred tem. 

Adams Cassinga, direktor Conserv Conga in preiskovalcev zločinov zoper divje živali opozarja še na eno plat. Izposavlja, da so raziskave pokazale, da se le iz Kinshase izvozi pet do 15 ton mesa divjih živali, nekaj v Ameriko, večino pa v Evropo, v glavnem v Bruselj, Pariz in London. 

Dimljene opice, deli pitonov, šunke antilope so le nekateri teh izvoznih artiklov, ki lahko vsebujejo uničujoče viruse. Še veliko večje nevarnosti predstavljajo žive živali na tako imenovanih mokrih tržnicah ter živali z eksotičnih tržnic, ki jih izvozij bodisi za hrano ali privatne kolekcije zbirateljev. V katerikoli od teh živali se morda skriva bolezen X, ki jih je v mesta prinesla trgovina oziroma apetiti bogatejših. 

Posledice so lahko uničujoče, ko virus začne krožiti med ljudmi. Covid-19 to dokazuje. Ebola je to dokazala. V večini strokovnih publikacij obstaja predpostavka oziroma opozorilo, da bo še več takšnih okužb, prenosov virusa s strani živali na človeka, v kolikor bo človek nadaljeval s krčenjem divjih domovanj teh živali. 

Ne gre za vprašanje "če", pač pa "kdaj", še opozarjajo znanstveniki.

Tožba Od države zahtevajo odškodnino zaradi covida-19

dezurni@zurnal24.si