Triinpetdesetletna Carrie iz Colorado Springsa že tri leta zapovrstjo vsak dan popije pet kozarcev lastnega urina.

V oddaji My Strange Addiction  (Moja nenavadna odvisnost) je povedala, da ji po prvem popitem kozarcu ni bilo niti malo slabo, zato se je odločila nadaljevati.

Pitje urina zdaj ni več povezano le z željo, da bi na ta način ozdravila rakovo obolenje. Uživa v opazovanju različnih okusov urina, ki so odvisni od tega, kaj jé. Odpovedala se je špargljem, ker urina po takem kosilu preprosto ni mogla popiti. "Danes ima urin povsem drugačen okus kot pred tremi leti. Včasih je bolj slan, včasih ima okus kot postan šampanjec," pove Carrie.

Porabi praktično ves svoj urin, del ga popije, nekaj pa ga porabi za umivanje zob, vtira si ga v kožo. Čeprav je prepričana, da ima zdravilne učinke, pa jih uradna medicina zanika. Že v leta 2006 objavljeni raziskavi so medicinski znanstveniki zanikali, da bi urin imel kakršnekoli zdravilne učinke.