Zasedanje zunanjih ministrov OAS je zahteval Ekvador, podprlo pa ga je 23 držav članic. Proti so bile ZDA, Kanada ter Trinidad in Tobago. Pet držav se je vzdržalo.
Srečanje bo 24. avgusta v Washingtonu, uradno naj bi se "posvetili situaciji" med Ekvadorjem in Veliko Britanijo "glede nedotakljivosti diplomatskih prostorov Ekvadorja". Ekvador je namreč Veliko Britanijo obtožil, da "grozi" z vpadom v njegovo veleposlaništvo v Londonu, da bi lahko prijeli Juliana Assangea, ki se je na veleposlaništvu te južnoameriške države zadržuje že od sredine junija, ko se je Velika Britanija dokončno odločila, da ga izroči Švedski, kjer ga želijo zaslišati zaradi obtožb o spolnih napadih.
ZDA ne priznavajo diplomatskega azila ...
ZDA se sicer doslej v ta spor niso vpletale in menijo, da gre za zadevo, ki jo morata rešiti Velika Britanija, Ekvador in morda še Švedska. A v petek so v Washingtonu sporočili, da "ne verjamejo v institut diplomatskega azila", kar bi bilo to, da bi Assange ostal na ekvadorskem veleposlaništvu za zmeraj.
Države OAS so sicer leta 1954 sklenile konvencijo o diplomatskem azilu, ki omogoča azil na diplomatskih predstavništvih "osebam, ki iščejo azil zaradi političnih razlogov". Ne velja pa to za osebe, ki se morajo soočiti z "obtožbami za običajna kazniva dejanja".
ZDA te konvencije niso podpisale in kot so v petek sporočili iz State Departmenta, "ne priznavajo koncepta diplomatskega azila kot dela mednarodnega prava". "Gre za dvostransko zadevo med Ekvadorjem in Veliko Britanijo in OAS ne bi smel igrati vloge pri tem," so še dodali.
... pa vendar
Kljub temu, da ZDA ne priznavajo koncepta diplomatskega azila, pa so ga same že večkrat izkoristile za zaščito aktivistov v nedemokratičnih državah. Zadnjič so se tovrstnega instituta poslužile maja, ko je kitajski borec za človekove pravice in oporečnik Chen Guangcheng pobegnil iz hišnega pripora in poiskal zaščito na ameriškem veleposlaništvu v Pekingu. Kitajska mu je nato dovolila, da gre v ZDA "na študij".
Ključni človek prodemokratičnih protestov na pekinškem Trgu nebeškega miru leta 1989 Fang Lizhi je na ameriškem veleposlaništvu v Pekingu skupaj z ženo preživel več kot leto dni, preden so mu dovolili odhod v izgnanstvo v ZDA. Dogovor je takrat pomagala skleniti Japonska.