Po pisanju ameriškega State Departmenta je najbolj problematično ravnanje z več tisoč migranti in prosilci za azil. Poudarjajo zaskrbljenost nevladnih organizacij nad razmerami v centrih za migrante oziroma begunce ob slovensko-hvraški meji, predvsem oktobra lani, ko se je njihovo število zaradi zaprtja madžarske meje drastično povečalo.

Med drugim navaja tudi ugotovitve urada varuha človekovih pravic o neprimernem obnašanju nekaterih policistov do migrantov in beguncev, vključno z verbalnim in fizičnim nadlegovanjem. Slovenske oblasti so nato izboljšale začasne namestitve in priskrbele učinkovitejši prevoz za migrante in prosilce za azila, zaradi česar se je število tovrstnih kritičnih poročil zmanjšajo, sicer še izpostavlja State Department.

Ameriško zunanje ministrstvo dodaja tudi, da je slovenska vlada nato sprejela dodatne ukrepe za humano in varno obravnavo migrantov, za zagotovitev potrebnega za upravljanje te krize pa se je usklajevala tudi z nevladniki, mednarodnimi organizacijami in drugimi članicami EU.

Trpijo novinarski standardi

V poročilu je izpostavljen tudi pojav političnih pritiskov na medije in ekonomski pritiski, zaradi katerih trpijo novinarski standardi. Med drugim je zapisano, da vedno več svobodnih novinarjev za ohranitev zaposlitve izvaja samocenzuro.

Navajajo primere, ko so predstavniki oblasti tožili novinarje zaradi obrekovanja, in poudarjajo, da je vlada uporabljala kazensko zakonodajo, ki se nanaša na obrekovanje in žaljivo obdolžitev, proti novinarjem, ki so objavljali trditve o neprimernem ravnanju političnih osebnosti.

Izpostavili problem korupcije

Foto: Saša Despot oklepniki Slovenski pravosodni sistem je po njihovi oceni preobremenjen in ima premalo administrativne podpore. Obenem poudarjajo, da leta 2005 sproženi projekt Lukenda še naprej izboljšuje učinkovitost sodstva, zmanjšuje sodne zaostanke in skrajšuje povprečen procesni čas.

V poročilu je zapisano tudi, da je korupcija v Sloveniji še vedno problem. Kritični so tudi do uresničevanja zakonodaje, ki zagotavlja kazenske in civilne sankcije za korupcijo, konflikt interesov in nezakonito lobiranje uradnikov. 

V poročilu je med drugim omenjen primer Janeza Janše oz. sodba v  zadevi Patria, ki jo je ustavno sodišče razveljavilo, okrajno sodišče pa je nato odločilo, da je postopek zastaral. Poročilo omenja tudi sum korupcije v višjem šolstvu, zaradi katerega je odstopila ministrica Stanka Setnikar Cankar, in dodaja, da je komisija za preprečevanje korupcije lani prejemala vedno nova poročila in trditve o korupciji ter izdajala mnenja. Hkrati pa povzema mnenje medijev, da so delo komisije ovirali notranji spori.

Med drugim so vnovič izpostavili položaj Romov, prenaseljenost zaporov, nasilje nad ženskami in otroki, trgovino z moškimi, ženskami in deklicami, vključno s prisilnim delom, diskriminacijo proti osebam LGBT, neučinkovite sankcije za kršitev pravic delavcev, otroško delo in neučinkovito uresničevanje pravičnih standardov dela. Omenja pa tudi, da še vedno niso rešeni nekateri primeri med drugo svetovno vojno in komunističnim obdobjem zasežene lastnine.