“Čeprav nismo imeli prav glede orožja za množično uničevanje, nam zdaj za to ni treba več skrbeti. Iračanom smo dali priložnost, da si postavijo stabilen demokratičen sistem.” To je slovenskim novinarjem v soboto povedal Colin Powell, nekdanji zunanji minister Združenih držav Amerike (ZDA) v času predsedovanja Georgea Busha. V Iraku je od začetka vojne do danes nasilne smrti umrlo okoli sto tisoč civilistov, po nekaterih ocenah pa je zaradi posledic ameriške invazije umrlo več kot milijon ljudi.

Prepričeval varnostni svet
Ravno Powell je leta 2003 pred Varnostnim svetom (VS) Združenih narodov imel govor, v katerem je svet strašil pred iraškim orožjem za množično uničevanje in ga želel prepričati za vojno proti tej državi.

Govor je Slovenija, takrat kandidatka za članstvo v Natu, vnaprej podprla kot prepričljiv. “ZDA so danes VS ZN predstavile prepričljive dokaze o iraških programih razvoja orožja za množično uničevanje, prizadevanjih za zavajanje inšpektorjev in povezavah z mednarodnim terorizmom,” se je glasila vilniuška izjava, ki jo je Slovenija podpisala skupaj s še devetimi bivšimi socialističnimi državami.

Podprli smo ga vnaprej
Težava je v tem, da so izjavo na pritisk ZDA pripravili vnaprej, torej še preden je Powell predstavil argumente ZDA. Takratni zunanji minister Dimitrij Rupel je v odzivu na kritike povedal, da bi nepodpis vilniuške izjave pomenil izključitev iz skupine kandidatk za EU in Nato.

Vse trditve, ki jih je takrat navedel Powell, so se pozneje izkazale za neresnične. Po koncu mandata je Powell povedal, da govor obžaluje.