Slovenija je v letnem poročilu poleg Cipra, Litve, Belgije in Latvije omenjena med državami, kjer obstaja največja vrzel med napovedmi nacionalnih oblasti in Evropske komisije glede javnofinančnega primanjkljaja. Razlika je večja od ene odstotne točke BDP. V primeru Slovenije ponavljajo priporočila, ki so jih dobili glede reform in javnih financ ter vzdržnosti pokojninskega sistema.

Zaskrbljenost glede minusa

Evropska komisija je ob objavi letnega poročila o stanju javnih financ v Evropski komisiji (EU) izrazila zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov. Poročilo namreč kaže, da naj bi se dolg v območju evra v petih letih zvišal za več kot 20 odstotnih točk in bo tako prihodnje leto znašal 88,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Slovenija pri naraščanju dolga ni izjema.
Čeprav bo naš dolg po napovedih še vedno precej pod 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast, ta strmo raste. Leta 2007 je znašal 23,1 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi po napovedih komisije znašal 46 odstotkov BDP.

Upajo na stabilizacijo

Vse države, razen Avstrije, Danske, Nemčije, Luksemburga, Švedske in Finske, sicer za leto 2012 v svojih programih stabilnosti ali konvergenčnih programih napovedujejo nižje primanjkljaje od komisije. Na podlagi tega komisija v poročilu ocenjuje, da naj bi napovedani okrepljeni ukrepi držav privedli do stabiliziranja dolga do leta 2012.