T. i. Tijanin zakon je bil sprejet na pobudo Igorja Jurića, čigar hčerka Tijana je bila leta 2014 ugrabljena, posiljena in umorjena. Jurić je za svojo pobudo za zaostritev kazenskega zakonika zbral 160.000 podpisov državljanov, poročajo tuje tiskovne agencije. Takrat 15-letno deklico iz Subotice je ubil 34-letni Dragan Đurić. 

Spremenjeni kazenski zakonik predvideva dosmrtno zaporno kazen, vendar z možnostjo pogojnega izpusta po 27 letih prestane kazni, za kazniva dejanja genocida in drugih vojnih zločinov, političnega atentata, organiziranega kriminala ter ogrožanja ustavnega reda in varnosti države.

Pred tem je bila za tovrstna kazniva dejanja predvidena kazen od 30 do 40 let zapora.

Srbija uvaja dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta kljub kritikam doma in iz tujine. Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je ta mesec pozvala oblasti v Beogradu, naj ponovno razmislijo o spremembah kazenskega zakonika, saj da evropska pravila določajo, da mora dosmrtna zaporna kazen vključevati možnost izpusta.

Sodnik prizivnega sodišča Miodrag Majić je v ponedeljek za zasebno televizijo N1 izjavil, da so spremembe zakonika v nasprotju z mednarodnimi konvencijami in evropskimi standardi. "Če nekomu odrečeš vsakršno upanje, to velja za nečloveško kaznovanje," je menil in dodal, da se pri pripravi zakona niso posvetovali s strokovno javnostjo.

dezurni@zurnal24.si