Predsednik vlade Najib Mikati je v četrtek napovedal, da se bo poletni čas letos začel uporabljati 20. aprila, in ne zadnji teden v marcu kot običajno. Razloga za to ni navedel, vendar mnogi v državi menijo, da si s tem želi povečati priljubljenost v času ramazana.
Muslimanski sveti mesec se je namreč začel 22. marca in se konča 21. aprila. Z odlogom premika ure je predsednik muslimanom, ki se v času ramazana postijo do sončnega zahoda, omogočil, da dnevni post zaključijo prej, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Odločitvi vlade so nasprotovale številne institucije, ki opozarjajo, da je bila sprememba sprejeta prepozno. Najglasnejša med njimi je bila vplivna libanonska krščanska maronitska cerkev, ki je sporočila, da odločitve ne bo upoštevala, saj je bila sprejeta brez posvetovanj in brez upoštevanja mednarodnih standardov.
"Takšna odločitev bi morala biti sprejeta že leto prej, da ne bi škodovala življenjem ljudi," je dejal tiskovni predstavnik cerkve Walid Ghayad. Potezi vlade sta nasprotovali tudi dve krščanski politični stranki.
Potezo Mikatija je kritiziral tudi pravosodni minister Henri Khoury, ki meni, da bi odložitev poletnega časa lahko imela katastrofalne posledice za gospodarstvo. Mikatiju so nasprotovala tudi številna podjetja, šole in mediji.
"Če bi vlada odločitev sprejela pred mesecem dni in ne 48 ur prej, potem ne bi bilo težav," je dejal Pierre Daher, izvršni direktor libanonske televizije LBCI. Pojasnil je, da odločitve vlade ne bo upošteval izključno zato, ker bi ta vplivala na delovanje televizije. "Najhuje je, da se je odločitev o tem, kdaj naj se začne poletni čas, sedaj spremenila v sektaško," je še dodal.
Do zmede je prišlo tudi pri številnih mobilnih operaterjih, ki so nato strankam svetovali, naj si sami nastavijo ure na telefonih in se tako izognejo samodejni spremembi. Državni letalski prevoznik Middle East Airlines pa se je odločil za kompromis. Sporočil je, da bodo ure ostale na zimskem času, vendar bodo časi letov prilagojeni, da ne bi motili mednarodnih voznih redov.
Številni Libanonci so na družbenih omrežjih kritizirali nov spor med političnimi in verskimi oblastmi. Ta kaže na globoke delitve v državi, kjer so krščanske in muslimanske frakcije konec sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vodile državljansko vojno in kjer si verske skupine delijo politične položaje.