Na območjih, ki so jih pred dobrim mesecem prizadele poplave, so se komarji namnožili do neznosnih razsežnosti. Srbski mediji poročajo, da skoraj ni mesta, ki se v teh dneh ne bi soočal z izrednim povečanjem števila komarjev. Roji so se namnožili v mlakah, ki so jih za seboj pustile poplave, v prid pa jim gre tudi vreme, saj je kombinacija vročine in vlage idealna za njihovo razmnoževanje.

Komarji niso le nadležni krvosesi, pač pa kot prenašalci bolezni tudi nevarni. Oblasti - v številnih mestih so imenovali krizne štabe - delajo vse, da bi težavo vsaj omilili. Številna mesta zoper komarje škropijo; Pančevo, kjer je župan razglasil izredne razmere, ta konec tedna pričakuje že šesto šropljenje s pomočjo letala.

Ljudje se bojijo, da bi se razširil virus zahodnega Nila, ki je na Balkanu v prejšnjih letih tudi že moril. Prenašalci virusa so ravno komarji.

Večina okužbe ne opazi

Vročica zahodnega Nila je obolenje, ki se razvije v treh do štirinajstih dneh po piku komarja. Pri 80 odstotkih ljudeh obolenje mine brez večjih posledic (večina niti ne ve, da je okužena), medtem ko 20 odstotkov ljudi trpi za vročino, glavobolom, slabostjo, bruhanjem. Simptomi običajno minejo v nekaj dneh. Pri enem odstotku okuženih vendarle pride do razvoja težjih oblik bolezni, celo smrti.

Komarji, ki prenašajo virus zahodnega Nila, živijo tudi pri nas, pojasnjuje biologinja Katja Kalan. "Med njimi virus najpogosteje prenašata komarja vrste Culex pipiens in Culex modestus," pravi. "Poplave so jim nudile dovolj veliko število mest za odlaganje svojih jajčec in nato razvoj do odraslih komarjev, zato je tudi porast v njihovi številčnosti," komentira razmere v Srbiji. Na vprašanje, če so ti komarji bolj nevarni od recimo tigrastih, ki smo se jih v Sloveniji že navadili, pravi da "so vse vrste sposobne prenašati določene povzročitelje bolezni".

Zoper virus zahodnega Nila se ni moč cepiti, pred njim se zaščitimo tako, da upoštevamo nasvete pred piki komarjev.