Uslužbenec grškega finančnega ministrstva, ki je želel ostati neimenovan, je zatrdil, da je Grčija prošnjo poslala Evropski komisiji, Evropski centralni banki in IMF. Evroskupina naj bi prispevala 14,5 milijarde evrov, IMF pa 5,5 milijarde.

Močno zadolžena Grčija, ki se je v zameno za omenjeno pomoč zavezala k ostrim varčevalnim ukrepom, samo do 19. maja potrebuje devet milijard dolarjev za poplačilo svojih dolgov, v sledečih mesecih pa še na desetine milijard.

Izgubljeno zaupanje
Sama si na mednarodnih finančnih trgih praktično ne more sposojati denarja, ker vlagatelji zaradi zaskrbljenosti glede njene zmožnosti, da posojila vrne, pri grških državnih obveznicah zahtevajo nevzdržno visoke obrestne mere.

V ponedeljek se je obrestna mera sicer občutno zmanjšala, potem ko so finančni ministri EU v Bruslju dosegli dogovor o vzpostavitvi sistema za zagotovitev stabilnosti evra, ki predvideva do 750 milijard evrov pomoči državam v območju evra in vključuje IMF.

Vendar pa so desetletne grške državne obveznice že danes doživele zvišanje obrestne mere s ponedeljkovih 6,717 odstotka na 7,850 odstotka, kar kaže, da se je zaupanje vlagateljev v Grčijo znova zmanjšalo.

V sredo novi protesti
Varčevalni ukrepi grške vlade, mednje sodi tudi v ponedeljek predstavljena pokojninska reforma, sicer sprožajo med prebivalstvom številne proteste in stavke, sindikati naj bi novo protestno akcijo pripravljali za sredo.