V poskus vključene medicinske sestre doma za ostarele delajo le po šest ur, prejemajo pa enako plačo kot za polni delovnik.

Kot je poročal Guardian, so bile sestre z novim delovnikom – pričakovano – zadovoljne; označile so se kot bolj srečne, manj podvržene stresu, polne energije, njihova skrb za varovance doma se je povzpela na višjo raven. Čeprav sredi poskusa njegovi avtorji izpostavljajo, da je trajanje slednjega prekratko, da bi podal popolnoma relevantne rezultate, vendarle delni rezultati dokazujejo, da se z nižanjem delovnih ur viša delovna storilnost.

Obstajajo sicer tudi negativne plati poskusa, opozarjajo pri omenjenem časniku; da bi lahko poskus sploh izvedli, so morali zaposliti dodaten kader. Dom za ostarele je za pol leta, kolikor naj bi minimalno trajal poskus, zaposlil dodatnih 14 delavcev.

Poskus ni prvi

Na svetu je že danes nekaj večjih družb, ki prakticirajo krajši delovni čas; njihovi zaposleni imajo več časa za družino in prosti čas, zaradi česar sosrečnejši in pod črto tudi bolj produktivni.

Servisni center Toyote v Göteborgu že več kot desetletje deluje s skrajšanim delovnim časom. Šesturni delovnik so uvedli pred 13 leti in pri tem ostajajo. Stranke so bile pred tem nezadovoljne s čakalnimi vrstami, osebje pa pod stresom, ki je vodil v napake, je za Guardian pojasnil direktor Martin Banck.

"Zaposleni se počutijo bolje, bolniških odsotnosti je manj in lažje je pridobiti nove ljudi," rezultate izpostavlja Banck. Osebje tudi manj časa rabi za pot v in iz službe, saj se izognejo glavnim konicam, bolj učinkovito rabijo material in stroje, kar zmanjšuje stroške. Dobiček se je povečal za četrtino.

Švedska je s šesturnim delovnikom eksperimentirala v 90. letih prejšnjega stoletja, vendar so ti poskusi po prevzemu oblasti s strani desnice zastali.