Sistem zalivskega toka bi lahko propadel že leta 2025, kaže nova študija, ki jo povzema The Guardian. Slabljenje vitalnih oceanskih tokov, ki jih znanstveniki imenujejo Atlantic Meridional Turning Circulation (Amoc), bi povzročilo katastrofalne podnebne posledice. Znano je, da je Amoc zaradi globalnega segrevanja najšibkejši v zadnjih 1600 letih, raziskovalci pa so leta 2021 opazili opozorilne znake, da se približuje točki preloma.

Nova analiza ocenjuje časovni okvir za propad med letoma 2025 in 2095, z osrednjo oceno leta 2050, če se svetovne emisije ogljika ne zmanjšajo. Nekateri znanstveniki so dejali, da so predpostavke o tem, kako se bo ugašanje odvijalo, in negotovosti v osnovnih podatkih prevelike za zanesljivo oceno časa prelomne točke. Vendar so vsi mnenja, da je možnost propada Amoca zelo zaskrbljujoča in bi morala spodbuditi hitro zmanjšanje emisij.

Zakaj je Amoc tako pomemben?

Amoc nosi toplo oceansko vodo proti severnemu polu, kjer se ohladi in potone ter poganja tokove Atlantika. Toda dotok sveže vode zaradi pospešenega taljenja grenlandskega ledenega pokrova in drugih virov vse bolj duši tokove. Zamrtje Amoca bi imelo katastrofalne posledice po vsem svetu, kar bi resno ogrozilo padavine, od katerih so odvisne milijarde ljudi v Indiji, Južni Ameriki in zahodni Afriki.

Hkrati bi zamrtje Amoca povečalo nevihte in znižalo temperature v Evropi ter povzročilo dvig morske gladine na vzhodni obali Severne Amerike. Prav tako bi dodatno ogrozil amazonski pragozd in antarktične ledene plošče. "Mislim, da bi morali biti zelo zaskrbljeni," je dejal profesor Peter Ditlevsen z univerze v Kopenhagnu na Danskem, ki je vodil novo študijo. "To bi bila zelo, zelo velika sprememba. Amoc ni zamrl že 12.000 let."

Hiter dvig temperature

Amoc se je sicer večkrat ustavil in znova zagnal v ciklu ledenih dob, ki so se zgodile pred 115.000 do 12.000 leti. To je ena od podnebnih prelomnih točk, ki znanstvenike najbolj skrbi, saj globalne temperature še naprej naraščajo. Raziskave leta 2022 so pokazale, da je pet nevarnih prelomnih točk morda že preseženih zaradi dosedanjega globalnega segrevanja za 1,1 stopinje Celzija, vključno z zaustavitvijo Amoca, zrušitvijo grenlandskega ledenega pokrova in nenadnim taljenjem z ogljikom bogatega permafrosta.

Nova študija, objavljena v reviji Nature Communications, je uporabila podatke o temperaturi morja od leta 1870 kot približek za spremembo moči tokov Amoc skozi čas. Raziskovalci so te podatke nato preslikali na pot, ki jo vidimo v sistemih, ki se približujejo določeni vrsti prelomne točke, imenovane "razcepitev sedla". Podatki so se "presenetljivo dobro ujemali", je dejal Ditlevsen. Raziskovalci so nato lahko ekstrapolirali podatke, da bi ocenili, kdaj bo verjetno prišlo do prelomne točke. 

Analiza temelji na naraščanju izpustov toplogrednih plinov, kot so naraščali do sedaj. Če bodo emisije res začele upadati, kot je predvideno s trenutno podnebno politiko, bo imel svet več časa, da poskuša ohraniti globalno temperaturo pod prelomno točko Amoc. Najnovejša ocena Medvladnega odbora za podnebne spremembe je pokazala, da Amoc v tem stoletju ne bo propadel. Toda Ditlevsen je dejal, da imajo uporabljeni modeli grobo ločljivost in niso spretni pri analizi vpletenih nelinearnih procesov, zaradi česar so lahko preveč konzervativni. Znanstveniki intenzivno razpravljajo o možnem propadu Amoca, čemur se je po njihovem treba izogniti "za vsako ceno".

dezurni@styria-media.si