Zaradi relativno suhega podnebja in posledično pustega terena visoka vsebnost prašnih delcev v zračni masi na zahodu ZDA ni prav nič posebnega. Toda znanstveniki z Univerze v Koloradu v mestu Boulder so vseeno začeli biti plat zvona. Po njihovih izsledkih postaja zrak čedalje bolj zasičen s prahom.

Preteča statistika
Na dotični univerzi hranijo za zadnjih 200 let podatke o tem, koliko prašne mase se je posamezno leto naložilo na tleh. Iz njih je razvidno, da so se v tem času naložene plasti prašne mase iz leta v leto povečevale. Med letoma 1860 in 1900 celo tako hitro, da so znanstveniki najprej podvomili v pristnost podatkov. V celotnem dvestoletnem obdobju pa naj bi delež prašnih delcev sedemkratno narastel. Z raziskavami so tudi dognali vzroke teh neugodnih gibanj. Krivda je v gospodarskem koriščenju kulturne krajine, saj se je v tem obdobju precej povečala površina pašnikov in njiv. S tem je bila bistveno okrnjena avtentična vegetacija, zaradi bolj puste pokrajine pa so se  začele krepiti puščavske nevihte. Zaradi še ne dognanih razlogov je v tem obdobju upadel tudi letni nivo padavin in začarani krog je sklenjen.

Posledice
Visok delež prašnih delcev vpliva na tamkajšnji ekosistem in deloma celo na podnebje. Čedalje bolj intenzivno nalaganje prašnih delcev pustoši že tako ne preveč zeleno pokrajino in skrajšuje obdobje sneženja. Prah do določene temperature namreč pretvarja padajoči sneg v dež. Neposredni vpliv ima tudi na tam živeče ljudi, med katerimi se zaradi prašnega zraka povečuje obolevnost dihal.